zakonu
Ruska duma o podmornici Kursk
15. 09. 2000 00.00
Na predlog parlamentarnega odbora za obrambo je ruska duma danes načelno sprejela resolucijo, v kateri je vladi priporočila, naj v zvezi z nesrečo jedrske podmornice Kursk sprejme posebne ukrepe. Poslanci so od predsednika Vladimirja Putina zahtevali, naj v komisijo, ki preiskuje vzroke nesreče podmornice, vključi tudi predstavnike dume.
Človeških zarodkov ne bodo klonirali
07. 09. 2000 00.00
Evropski parlament (EP) je danes v Strasbourgu z 237 glasovi za in 230 proti sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je kloniranje človeških zarodkov v zdravstvene namene v nasprotju s "spoštovanjem človekovega dostojanstva".
Poslanska nepokorščina
06. 09. 2000 00.00
Poslanci v državnem zboru danes kljub temu, da jih je velika večina sedela v svojih klopeh, niso uspeli glasovati o zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Večina poslancev preprosto ni potrjevala svoje prisotnosti in zavrelo je celo predsedniku zbora Janezu Podobniku. Zagrozil je celo, da se bo odpovedal vodenju sej, če se bo nepokorščina poslancev nadaljevala.
Izteka se rok za predložitev kandidatur
03. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči se po zakonu o volitvah predsednika ZRJ izteče rok za predložitev predsedniških kandidatur. SPS in JUL sta zvezni volilni komisiji predložili skupnega kandidata za predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.
Sindikat slovenskih diplomatov o odpoklicu veleposlanikov
01. 09. 2000 00.00
Ob predlogu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta za odpoklic veleposlanikov, ki jim je potekel mandat, in ob odgovoru predsednika republike Milana Kučana je sindikat slovenskih diplomatov danes opozoril, da gre v spornem primeru za pogodbene diplomate, razen enega, in da po zakonu pogodbeni diplomati ne morejo opravljati dolžnosti po izteku štiriletnega mandata.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Prispevki morajo v korak s pokojninsko reformo
27. 08. 2000 00.00
Glede na to, da se je s pokojninsko reformo na novo določil koncept obveznega in prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo potrebna tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, tako da bo v zakonu jasno, da se nanaša samo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog za noveliranje zakona je za popočitniško 54. izredno sejo državnega zbora že pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Podsekretarka na ministrstvu za finance Marija Ferlež pravi, da je zakon o prispevkih za socialno varstvo eden od zakonov, s katerim se zagotavlja plačevanje prispevkov za financiranje področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, porodniškega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Predlog zakona o prispevkih za socialno varnost
27. 08. 2000 00.00
Glede na to, da se je s pokojninsko reformo na novo določil koncept obveznega in prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo potrebna tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, tako da bo v zakonu jasno, da se nanaša samo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog za noveliranje zakona je za popočitniško 54. izredno sejo državnega zbora že pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Podsekretarka na ministrstvu za finance Marija Ferlež pravi, da je zakon o prispevkih za socialno varstvo eden od zakonov, s katerim se zagotavlja plačevanje prispevkov za financiranje področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, porodniškega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Angleži bodo klonirali človeške zarodke
16. 08. 2000 00.00
Britanska vlada je potrdila predlog zakona o kloniranju človeških zarodkov v medicinske namene.
Prevetritev vojaške politike
12. 08. 2000 00.00
Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.
Rexel dobil rdečo luč za prevzem
11. 08. 2000 00.00
Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je v četrtek ugotovil, da je prevzem Elektronabave s strani francoske družbe Rexel skladen s pravili konkurence. Glede na dejstvo, da Rexel pred prevzemom ni bil navzoč na slovenskem trgu, je urad presodil, da ni izkazan resni sum, da bi nameravana koncentracija povečala moč vpletenih podjetij in pri tem bistveno zmanjšala ali onemogočila učinkovito konkurenco na trgu trgovine na debelo z elektromaterialom. Prav tako pa po mnenju urada ne bo prišlo do povečanja tržnih deležev na slovenskem trgu, so sporočili iz ljubljanskega Publikuma, ki je za francosko družbo pripravil ponudbo za prevzem Elektronabave.
Na Hrvaškem akcija reševanja kitov
09. 08. 2000 00.00
Hrvaško ministrstvo za okolje je sprožilo akcijo reševanja dveh kitov, ki se nahajata na območju Makarske v južni Dalmaciji. Tako bodo jutri za dve do tri ure ustavili pomorski promet na območju od Dubca do Gradca, s čimer bi kitoma omogočili, da se orientirata in najdeta pot na odprto morje.
Kwasniewski pred lustracijskim sodiščem
09. 08. 2000 00.00
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, se je danes na sodišču branil pred obtožbami, da je bil v času komunističnega režima sodelavec tajne policije.
Vladna kriza v Izraelu
03. 08. 2000 17.29
Izraelski premier Ehud Barak se spopada z novo vladno krizo. Potem ko je iz njegove vlade izstopil vplivni zunanji minister David Levy, so opozicijske stranke v prvem branju izglasovale še predčasne parlamentarne volitve. Levy je odstopil zaradi nestrinjanja s premierom Barakom, ki mu očita, da je na pogajanjih v Camp Davidu Palestincem preveč popuščal.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
Tiskovna konferenca Kliničnega centra
26. 07. 2000 20.18
V Kliničnem centru so danes poleg poletnega programa dela predstavili še dve zanimivi temi - odškodninsko odgovornost zavoda in zaposlenih do bolnikov ter pravila v zvezi z medicinsko dokumentacijo. Pravico do vpogleda v medicinsko dokumentacijo ima namreč vsak pacient, razen v primeru, ko zdravnik presodi, da bi to škodovalo njegovemu zdravljenju.
Putin uveljavil regionalno reformo
26. 07. 2000 15.22
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je dokončno uspelo uveljaviti regionalno reformo. Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, v katerem so predstavniki regij, je namreč sprejel zadnji zakon, ki očitno omejuje vpliv guvernerjev 89 ruskih regij. Zakon je predlagal predsednik Putin. Po tem zakonu guvernerji in predsedniki ruskih republik kot tudi predsedniki regionalnih parlamentov ne bodo več mogli avtomatično postati člani sveta federacije, ampak bodo lahko imenovali le svoje predstavnike.
Microsoft dobil tožbo
26. 07. 2000 13.18
Korporacija Microsoft je dobila tožbo vloženo s strani skupine uporabnikov, ki so podjetje obtožili, da je izkoristilo svoj monopolni položaj in postavljalo previsoke cene svojemu operacijskemu sistemu Windows. To je zadnja izmed petih tožb, ki jo je podjetje dobilo, saj je sodišče odločilo, da Microsoft ni odgovoren za cene operacijskih sistemov, ki jih kupci niso kupili neposredno od Microsofta. Večina uporabnikov je namreč operacijski sistem kupila, ko so kupili nov računalnik ali pa so ga kupili preko posrednikov. Po zakonu lahko Microsoft tožijo proizvajalci računalnikov, kot so Dell ali Compaq, vendar se nihče od njih ni odločil za tožbo.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Skupščina ZRJ sprejela volilne zakone
24. 07. 2000 21.12
Oba domova skupščine ZRJ sta na današnjem izrednem zasedanju po pričakovanjih sprejela vse štiri volilne zakone, ki temeljijo na dopolnilih jugoslovanske ustave. Slednje je zvezna skupščina sprejela 6. julija. Danes sprejeti zakoni o volitvah in mandatu jugoslovanskega predsednika omogočajo sedanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, da znova kandidira, po prejšnjem zakonu pa take možnosti ni imel, saj mu je dopuščal samo en, štiriletni mandat, ki bi se mu iztekel prihodnje leto.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
''Problem so zdrave samske ženske''
21. 07. 2000 19.08
Stališče liberalne demokracije je, da odrekanje pravice do umetne oploditve samskim ženskam pomeni kratenje ustavnih pravic in manjvrednost ženske brez partnerja, je zagovarjala poslanka Darja Lavtižar Bebler. Med daljšim nastopom je poslanka opozorila na svojevrsten paradoks oziroma ''slovenski unikum'', ko naj bi se del stroke skliceval na mednarodne konvencije o človekovih in otrokovih pravicah samo zato, da bi določenim ljudem onemogočili uveljavitev njihovih pravic. Ker vsak četrti otrok živi v enostarševski družini, se Beblerjeva sprašuje, če smo torej zato Slovenci nekvalitetni.
Umetna oploditev buri duhove
19. 07. 2000 22.22
V javnosti še vedno odmevajo razprave o predlogu zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve. Svoje nasprotovanje takemu zakonu je ponovno izrazila Slovenska škofovska konferenca, oglasili pa so se tudi socialdemokrati. Poleg tega, da se je po njihovem mnenju problem zdravljenja neplodnosti preveč ''spolitiziral'', nasprotujejo tudi stališču LDS-a, da naj bi imele pravico do umetne oploditve tudi samske ženske.
Zeleni za spremembo zakona
18. 07. 2000 17.47
Tik pred poletnimi počitnicami v avstrijskem parlamentu je poslanka avstrijskih Zelenih Terezija Stoisits vložila predlog spremembe avstrijskega zakona o narodnih manjšinah iz leta 1976. Stoisitseva predlaga, da naj bi odpravili sedanjo 25-odstotno določilo kot pogoj za uporabo jezika manjšine v uradnih in na krajevnih tablah.
Havel vložil ustavno tožbo
17. 07. 2000 16.23
Češki predsednik Vaclav Havel je vložil ustavno tožbo zoper dopolnilo k volilnemu zakonu, saj po njegovem mnenju sporno dopolnilo k volilnemu zakonu ni v skladu s češko ustavo. Obe veliki parlamentarni stranki sta v preteklem tednu preglasovali predsednikov veto na isto določilo.
Kučan končal obisk v Italiji
15. 07. 2000 19.48
Slovenski predsednik Milan Kučan se je med včerajšnjim obiskom v Rimu sestal z italijanskim predsednikom Carlom Azeglijem Ciampijem. Govorila sta o širitvi in reformah Evropske unije in zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki ga je v sredo sprejela italijanska poslanska zbornica. Predsednika sta se najprej pogovarjala na samem, nato pa so se jima pridružili še italijanski zunanji minister Lamberto Dini, slovenski zunanji minister Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in predstavnik italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli.
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev
14. 07. 2000 17.08
Državni zbor je v zadnji obravnavi sprejel zakon o zaposlovanju in delu tujcev, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposli ali dela v Sloveniji. Za delo tujcev se po tem zakonu šteje opravljanje storitev, ki jih izvajajo tujci in druge oblike dela tujcev, ki temeljijo na pogodbah o delu oz. drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Slovenije.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.