Avtor24UR Inšpektor
"Vse se je dogajalo ob alkoholu"
24. 04. 2021 07.14
Slovenci letno spijemo skoraj dvakrat toliko alkohola, kot je svetovno povprečje. Deset litrov čistega alkohola na prebivalca – največ piva, 91 litrov, 48 litrov vina in tri litre žganih pijač. Alkohol je v naši družbi vseprisoten in je spremljevalec vseh pomembnejših življenjskih dogodkov – rojstev, porok in obletnic.
'Nekomu je avto svoboda, ker je vanj zaljubljen, gleda svojega golfa, kako je fin'
17. 04. 2021 06.00
V Sloveniji ima 95 odstotkov gospodinjstev vsaj en avto, 60 odstotkov dva in kar 25 odstotkov vsaj tri avtomobile. Registriranih osebnih avtomobilov je skoraj 1,2 milijona. Slovenci smo na avtomobile navezani, predstavljajo nam svobodo, hkrati pa so potreba, saj se z javnimi prevoznimi sredstvi enostavno ni mogoče hitro premikati, če ne živite v mestu. Pa vendar – ste razmišljali, da bi se svojemu avtomobilu odpovedali? 22. april ni le svetovni dan Zemlje, ampak tudi svetovni dan brez avtomobila.
'Humor je preživetje'
10. 04. 2021 11.00
Težji je položaj, več je humorja, pravi ikona slovenskega novinarstva in vojnega dopisništva Ervin Hladnik Milharčič, češ težko je biti duhovit, ko sije sonce in je vse v redu, zato je humor stvar ljudi v stiski. Humor pa je hkrati tudi ena najboljših strategij za obrambo pred stresom, ki se je razbohotil v letu epidemije. Komu in čemu se smejimo, kaj nas spravi v dobro voljo? So to vici na družbenih omrežjih ali dobra satira naših komikov?
Vsak član gospodinjstva povprečno poje 27 kilogramov kruha na leto
03. 04. 2021 06.00
Na trgovskih policah je na desetine različnih vrst moke – od bele, črne, polnozrnate, 'kruhove' in ajdove do moke manitoba. Vsak član gospodinjstva v povprečju poje skoraj 27 kilogramov kruha na leto, slabih 7 kilogramov čajnega peciva in piškotov in dobrih 12 kilogramov kosmičev, zdroba in moke vseh vrst. Jemo kakovostno in zdravo? Je najdražje res tudi najboljše? Ste za velikonočno potico izbrali najprimernejšo moko? Se hit epidemije – drožemanija – nadaljuje?
Rejništvo je za marsikaterega otroka druga priložnost
27. 03. 2021 13.00
V Sloveniji imamo 580 rejnikov, v rejništvu pa 817 otrok. Odvzem otroka je skrajen primer, večinoma zaradi odvisnosti staršev od alkohola, prepovedanih drog, težav v duševnem zdravju, zlorab, nasilja. Rejništvo naj bi bil začasen ukrep, a praksa kaže, da so rejništva dolgotrajna, v povprečju sedem let. Kako otroku, ki je velikokrat poln psihičnih ran, frustracij, čustvenih in vedenjskih težav, najti ustrezno družino, v kateri se bo počutil dobro in sprejeto? Stiske, težave in srečni konci v nadomestnem domu.
'Besedišče politikov razkriva, da so nehali brati v 5. razredu, uporabljajo metafore iz Tajnega društva PGC'
20. 03. 2021 09.46
Le vsak deseti otrok kritično razume, kaj prebere, s prepoznavanjem besedila pa ima težave kar četrtina odraslih. Slovenski 15-letniki so sicer po bralni pismenosti nad povprečjem držav OECD, skrb pa vzbuja vse večje število tistih, to je skoraj vsak peti mladostnik, ki dosegajo le osnovno raven bralne pismenosti. Koliko beremo, kakšen je pri tem vpliv družine? Ali država krepi bralno pismenost, kakšen je odnos politike do branja?
Za koga so kulturniki le paraziti in nepotrebneži, ki parajo živce?
13. 03. 2021 09.43
Za vrat jih stiska epidemija. Kopiči se gnev zaradi vladnih ukrepov. Dela ni, projekti stojijo, mnogi bijejo boj za preživetje. Kaj se je zgodilo s kulturo – glasbeniki, filmarji, gledališčniki in paleto drugih kulturnikov, ki je domala paralizirana že vse leto? Prvi na udaru so samozaposleni, prekarci. Vsi, ki so v ospredju, opozarjajo tudi na tiste v ozadju: organizatorje, tonske tehnike, ozvočevalce, lučkarje, scenske, odrske delavce, ki imajo znanje, izkušnje in ki so ostali prav brez vseh prihodkov.
Srbija – cepilna turistična destinacija?
06. 03. 2021 07.07
Kako je mogoče, da je Srbija druga najuspešnejša država v Evropi in peta na svetu pri cepljenju proti covidu-19, medtem ko državam Evropske unije propadajo načrti precepljenosti, saj dobava cepiv močno zamuja? Cepili so 1,6 milijona Srbov, ki so lahko celo izbirali med štirimi cepivi. Najbolj množično cepijo z ruskim Sputnikom in s cepivom kitajskega podjetja Sinopharm, ki pa v EU nista priznana. Kako in kje so dobili cepiva, za kakšno ceno? Je Srbija še vedno cepilna turistična destinacija – tudi za Slovence?
'Šele nato, ko spustiš vodo in začneš živeti v hiši, se pokažejo težave'
27. 02. 2021 11.00
Puščanje strehe, zamakanje fasade, napake na inštalacijah, hidroizolaciji, razpoke, napačno postavljena stena, pretanka izolacija … Ste našli napako, ki vas je med gradnjo ali prenovo doma spravljala v obup? Ste se zapletli v spore, gradnja pa se je občutno podražila? Glavobolom in zapletom se je v veliki meri mogoče izogniti, če gradnjo dobro načrtujete in imate ustrezen nadzor.
(O)živeti turizem
20. 02. 2021 07.28
Kriza je enajstkrat hujša kot leta 2009, s številkami smo se vrnili 30 let nazaj. Tako globoke sledi je v turizmu pustila korona kriza. Lani je bilo za polovico manj turistov, še hujši padec je ublažilo 935.000 unovčenih turističnih bonov. Skrb vzbuja več kot 70-odstoten upad tujih gostov, od katerih turizem živi in brez njih vrnitve v obdobje turističnih rekordov ne bo. Kdaj bo turizem spet zgodba o uspehu, kakšno strategijo bomo ubrali, se bodo potovalne navade spremenile?
Največje težave: dolgotrajna brezposelnost, prekarne zaposlitve ...
13. 02. 2021 07.00
Kako se giblje brezposelnost v Sloveniji? Kakšno je dogajanje na trgu dela? Kako je epidemija posegla na trg dela? Za številkami so vedno ljudje – kakšne so njihove zgodbe, izkušnje ...
Vinarji in epidemija
06. 02. 2021 07.00
Kako je epidemija vplivala in vpliva na slovenske vinarje, kako in zakaj jih je prizadela, koga bolj in koga manj, kako so bili pripravljeni tisti, ki jih je prizadela manj, kako so se znašli nekateri, kaj bi morali izboljšati v bodoče? In kakšni so ukrepi, kakšne težave, kakšne dobre prakse in zgledi, rešitve glede vinarstva? Tudi o tem, kaj je s krizno destilacijo ...
Po kakšnih cestah vozimo?
16. 01. 2021 07.00
Stanje cest po državi je na terenu preverjala ekipa 24ur Inšpektor. Poškodbe, udarne jame, razpoke, poškodbe robov vozišč, pa ozki pasovi, nevarni odseki ... Vse to so še vedno težave, ki smo jih videli na terenu in na katere opozarjajo tudi strokovnjaki. A ni vse slabo, nekatere ceste so tudi zelo kakovostne. O tem, kako doseči, da bi tiste ceste, ki niso v dobrem stanju, izboljšali, smo govorili v rubriki 24ur Inšpektor.
Črna odlagališča
09. 01. 2021 07.00
Nelegalna odlagališča odpadkov po državi – kje so, koliko jih je, kakšen je odvržen material, kaj je na teh nelegalnih smetiščih ... In kako sistemsko izboljšati stvari? Dobro desetletje po prvi vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu smo preverjali, kako je z nelegalnimi odlagališči po državi. Razmere na terenu, analizo stanja, zgodovino, možne ukrepe, izboljšave in sistemske rešitve.
'Najšibkejši so najbolj izpostavljeni'
12. 12. 2020 15.33
Kako zelo so epidemija in razmere, v katerih smo, prizadele tiste skupine otrok, ki so tudi sicer zelo ranljive? V tem času bi država morala biti še posebej pozorna prav na te skupine otrok – to je eno od pomembnih opozoril. Za rubriko 24UR Inšpektor smo tako preverjali, kakšne so stiske otrok iz revnejših družin. Pa kakšne so stiske otrok, ki živijo v družinah oziroma okolju, kjer so prisotni nasilje, konflikti, alkoholizem ... In kako je s psihičnimi stiskami otrok? Bili smo tudi pri družinah z otroki s posebnimi potrebami. Mnogi med njimi so v zadnjih mesecih izjemno nazadovali.
Dostave - kakovost storitve, cene, čas dostave ...
05. 12. 2020 10.05
Vse več naročamo, kupujemo po spletu, vse več je dostav ... zaradi epidemije še toliko več. Obleka, hrana, igrače, tehnika, kozmetika, cvetje, različni paketi ... Kakšne so vaše izkušnje z dostavo, kaj vse vam dostavljajo in kako? Kakšne so cene in čas dostav, kakšne so tu izkušnje potrošnikov, na kaj opozarja potrošniška organizacija, pa kakšna je pot paketa, kakšno je delo in kakšno plačilo dostavljavcev ...
Otroci in mladostniki pred ekrani
28. 11. 2020 07.09
Koronačas v družbo prinaša vrsto sprememb. Ena od njih je ta, da otroci in mladostniki zaradi epidemije, šolanja na daljavo, prepovedi druženja, odpovedi prostočasnih dejavnosti in spremenjenega urnika obveznosti staršev še več časa preživijo pred računalniki, telefoni in tablicami kot sicer. Pred napravami in ekrani torej, ki sicer prinašajo vrsto pozitivnih stvari, hkrati pa tudi vrsto težav. In da bi omilili te težave, da bi jih bilo čim manj, smo za otroke, mladostnike in starše smo v rubriki 24ur Inšpektor pripravili nekaj napotkov.
Kam z odsluženimi mobilnimi telefoni, prenosniki, tablicami?
21. 11. 2020 14.41
Količine odpadne elektronike – odsluženih mobilnih telefonov, prenosnikov, monitorjev, tablic – iz leta v leto rastejo. Na svetu smo lani pridelali več kot 53 milijonov ton tako imenovanih e-odpadkov, 7,2 kilograma na vsakega zemljana. In v prihodnje bo še slabše, za 24UR Inšpektor pojasnjuje dr. Ruediger Huehr z Univerze Združenih narodov, ki vsako leto sodeluje pri pripravi poročila Global E-waste Monitor. "Če ne bomo spremenili načina našega delovanja, ocenjujemo, da bo količina e-odpadkov do leta 2050 narasla na več kot 100 milijonov ton na leto. Do leta 2030, torej zgolj v 10 letih, pa se bo povečala na več kot 70 milijonov ton."
Kakšen javni promet bo imela Slovenija v prihodnosti?
14. 11. 2020 07.00
Zaradi epidemije se začasno v Sloveniji ukinja ves javni prevoz (vozili bodo lahko le taksiji). Kako pa je z javnim prevozom pri nas, ko ni ukrepov? Kje je pri javnem prevozu Slovenija? Se pogosto peljete z vlakom, avtobusom? Kakšna je uporabniška izkušnja, kakšna je politika? Oteženo prestopanje, neusklajenost voznih redov, dolgi potovalni časi, ki so nekonkurenčni vožnji z osebnim avtomobilom, pa zastarelost in pogosto neudobnost ... vse to so težave, ki javni promet pri nas delajo nezanimiv za širšo uporabo.
Telesna aktivnost pomembnejša kot kdajkoli prej
07. 11. 2020 13.36
Telesna aktivnost je v tem času epidemije pomembna kot še nikoli doslej. Gibanje je izjemnega pomena tako za naše telo kot za psiho, zmanjšuje tveganje za bolezni ter tesnobo, zato je za preventivo ključno, da smo tako odrasli - mlajši in starejši, vsak po svojih zmožnostih - kot tudi otroci redno telesno aktivni.
Testi na koronavirus
31. 10. 2020 07.00
Kako poteka testiranje na novi koronavirus? Katere različne vrste testov obstajajo in kako se razlikujejo med seboj? Kakšna je pot brisa? Kaj se dogaja v laboratoriju? In kako se spreminja dosedanji način testiranja - na kaj bo to vplivalo?
Vožnja s sovoznikovega sedeža: objave na spletu policija lahko uporabi proti vam
21. 10. 2020 08.08
Mladoletnik, ki je avto vozil s sovoznikovega sedeža in se nato s posnetkom nevarne vožnje hvalil na spletu, si je "prislužil" kazensko ovadbo. Policija namreč posnetke in fotografije na družbenih omrežjih lahko uporabi proti storilcu tako v prekrškovnih kot kazenskih postopkih. Ob tem pa poziva: vozite strpno, upoštevajte predpise, odrasli pa bodite zgled otrokom in mladoletnikom.
Kako rešiti stanovanjske probleme?
17. 10. 2020 07.00
Kakšna je realnost stanovanjske problematike v Sloveniji? S kakšnimi težavami se soočajo ljudje? Kako uspešno oziroma neuspešno izpolnjujejo osnovno potrebo in pravico do primernega stanovanja? Kaj se dogaja z najemninami in kaj s cenami nepremičnin? Kje se bo gradilo in kaj? Kakšni so problemi in rešitve? In ali je koronakriza tu kar koli bistveno spremenila?
Maske naše vsakdanje – kakšne so cene, kakšna kakovost, kakšno naj bo blago?
12. 09. 2020 07.39
Čeprav je obdobje pomanjkanja zaščitnih mask za enkratno uporabo minilo, se maske, ki nimajo ustreznih oznak, še vedno najdejo na trgu. Posebej na spletu. Maske v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji prodaja že domala vsak – samostojni podjetniki, podjetja za prodajo pohištva, spletne trgovine z različnimi izdelki ... Cene so zelo različne. Prav tako so maske, ki jih kupujemo, različne kakovosti. Kako vedeti, kaj in kje kupiti? In če kupimo pralno masko ali če šivamo sami – kako vedeti, kakšno blago uporabiti? Potrebovali jih bomo namreč očitno še kar nekaj časa.
Kakšne maske uporabljate?
11. 09. 2020 06.00
Maske so z nami že nekaj časa in še nekaj časa gotovo bodo. Govorimo o maskah za splošno uporabo, torej za vse nas, za dnevne opravke, trgovino, službo, javne prostore, javni promet ... Od doma narejenih, pralnih iz blaga, do tistih za enkratno uporabo.
'Škrbasta družba ni zdrava družba'
06. 09. 2020 07.00
Pomanjkanje sredstev glede na košarico pravic je eden od ključnih problemov javnega zobozdravstva pri nas. Potrebni bi bili tudi boljši nadzor nad delovanjem sistema, hitrejša posodobitev vrednotenja storitev, regulacija doplačil, pa tudi boljša organizacija dela v zdravstvenih domovih, bolj stimulativen plačni sistem, tudi nadzor nad kakovostjo dela zobozdravnikov, ugotavljamo v rubriki 24UR Inšpektor.
Tretjina vseh pritožb je s področja zobozdravstva
05. 09. 2020 07.00
Kakšne so vaše izkušnje z zobozdravstvom? Kakšno zobozdravstvo imamo v Sloveniji? Kaj je dobro in kje vse so težave? Čakalne dobe, doplačila, kakovost, dostopnost, izkušnje pacientov, izbira zobozdravnika, javno in zasebno. Kakšen sistem imamo, kaj vemo in kaj bi bilo treba spremeniti?
Razkužila za roke – kaj mora biti v njih in česa ne
30. 08. 2020 09.22
Razkužila za roke so postala naša vsakdanjost. In kot kaže, bodo še nekaj časa. Vsi jih uporabljamo, kupujemo in jih še nekaj časa bomo. Razkuževanje rok je – ko in kjer si rok ni mogoče dobro in temeljito umiti – eno pomembnejših priporočil proti širjenju novega koronavirusa. Zato je pomembno, da smo s to temo dobro seznanjeni in da imamo o njej relevantne informacije.
V Sloveniji potresno ogroženih od 20 tisoč do 56 tisoč objektov
29. 08. 2020 11.15
Vsi se še dobro spomnimo letošnjega potresa v Zagrebu. Kaj bi se zgodilo, če bi bil takšen potres v Sloveniji? Kaj pravijo seizmologi – kakšen potres lahko pričakujemo pri nas? Je gradnja temu ustrezna? Že dolgo vemo, da so nekatere stavbe v Sloveniji izjemno potresno ranljive. Katere so to? Kaj bi bilo treba spremeniti? In kako? Kako potresno varna ali ranljiva pa je vaša hiša? Kako vedeti, kako potresno varna ali problematična je neka stavba?
Višanje temperature in dvigovanje gladine morja
23. 08. 2020 07.00
Poplave v Piranu. Dvig gladine morja, ki prestopa bregove. Zaliva mesto, gostilne, stanovanja. Takšne posnetke bomo vse pogosteje gledali in živeli. Matjaž Ličer, doktor fizike in filozofije, že leta preučuje vpliv podnebnih sprememb na Jadransko morje. "Po letu 1990 do danes opažamo izrazit trend – dvig za pet mm na leto. Podobno opažajo tržaški kolegi z neodvisnimi meritvami, tako da tej številki lahko zaupamo. 5 mm na leto je prišlo v zadnjih 30 letih pretežno na račun taljenja ledenikov," pojasnjuje Ličer (Nacionalni inštitut za biologijo).