članstvo EU
Portugalski premier v Sloveniji
06. 06. 2001 00.00
Slovenija in Portugalska bosta v Evropski uniji strateški partnerici, tesno posvetovanje pa bosta začeli kar takoj. To je po srečanju s slovenskim premierom Janezom Drnovškom na Brdu pri Kranju dejal predsednik portugalske vlade Antonio Guterres, ki je na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji.
Kučan v Grčiji
05. 06. 2001 00.00
Grški premier Simitis, ki bo Slovenijo obiskal novembra, je po pogovorih s Kučanom dejal, da za sprejetje Slovenije v EU ne vidi težav. Izrazil je tudi upanje, da bodo kandidatke , med njimi Slovenija in Ciper, do konca leta 2002 izpolnile pogoje za članstvo, tako da bo Grčija, ki bo znova predsedovala uniji v prvi polovici leta 2003, takrat lahko še dodatno prispevala k temu, da bodo lahko kandidatke leta 2004 sodelovale na volitvah v Evropski parlament.
Drnovšek za poglobitev sodelovanja
01. 06. 2001 00.00
Drugi dan obiska v Sloveniji se je madžarski predsednik Ferenc Madl srečal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ki je v pogovoru izpostavil razvejane odnose med državama. Odnosi so na visoki ravni in se kažejo tudi v madžarski podpori slovenskim prizadevanjem za vstop v evroatlantske integracije. Madl je ob tem poudaril interes Madžarske za poglobitev sodelovanja, predvsem na področju izgradnje transportne infrastrukture v okviru 5. koridorja, kot tudi sodelovanja v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini CEFTA. Madžarski predsednik se je tudi dotaknil nekaterih vprašanj, povezanih s položajem slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Ministri Nato in EU zadovoljni
30. 05. 2001 00.00
Na skupnem srečanju zunanjih ministrov Severnoatlantske zveze in Evropske unije, prvem doslej, so zadovoljno ugotovili, da je bilo sodelovanje obeh Zvez v Makedoniji uspešno, da pa ga je treba nadgraditi še v teoriji. V skladu z dogovorom bo tako imela Evropska unija odslej prost dostop do vojaških kapacitet Nata, čeprav je temu sprva nasprotovala Turčija, članica Nata in že nekaj desetletij kandidatka za članstvo v Uniji.
Luksemburški tisk o Drnovškovem obisku
30. 05. 2001 00.00
Luksemburški tisk je ob včeraj končanem dvodnevnem uradnem obisku slovenskega premiera Janeza Drnovška veliko pozornosti posvetil Sloveniji, njenim dosežkom na poti v Evropsko unijo in vprašanju prehodnih obdobij pri prostem pretoku delovne sile po širitvi unije. Luksemburg je za Slovenijo zgled, izjavo slovenskega premiera povzemajo luksemburški časniki, ki Drnovška označujejo kot številko ena slovenske politike.
ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU
30. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.
Premier Drnovšek v Luksemburgu
28. 05. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je odpotoval na uradni obisk v Luksemburg. Glavne teme pogovorov z gostiteljem, predsednikom luksemburške vlade Jean-Claudom Junckerjem bodo približevanje Slovenije Evropski uniji in zvezi NATO ter razmere v JV Evropi, napovedan pa je tudi podpis pogodbe o štiriletnem sodelovanju na področju kulture, šolstva in znanosti. Premiera Drnovška bo jutri sprejel veliki vojvoda Henri, ob koncu obiska pa se bo premier srečal še s predsednikom luksemburškega parlamenta Jeanom Spautzem, so sporočili iz urada predsednika vlade.
Nov španski obisk
28. 05. 2001 00.00
Španija odločno podpira širitev Evropske unije na Vzhod, saj je to velik zgodovinski korak, Slovenija pa je po mnenju Madrida v zelo dobrem, tako gospodarskem kot socialnem položaju, da čimprej postane članice Unije, je izjavila predsednica zunanjepolitične komisije španskega kongresa poslancev Isabel Tocino Biscarolasaga, ki je z delegacijo komisije na obisku v Sloveniji.
Kandidatke za načrtno pogajanje
28. 05. 2001 00.00
Kandidatke za vstop v Evropsko unijo pozdravljajo pogodbo iz Nice, ki je potrdila unijino širitveno strategijo, obenem pa si želijo bolj zavezujočega časovnega načrta za potek pristopnih pogajanj. Za uspeh procesa širitve je potrebna podpora javnega mnenja tako v državah članicah unije kot v kandidatkah za vstop vanjo, so danes v Bratislavi poudarili udeleženci 11. srečanja predsednikov parlamentov kandidatk za EU - med njimi predsednik državnega zbora Borut Pahor - s predsednico Evropskega parlamenta. Slednja se zaradi obveznosti srečanja ni udeležila, zastopal pa jo je podpredsednik Evropskega parlamenta Guido Podesta.
Ciper kmalu v EU?
26. 05. 2001 00.00
Ciprski zunanji minister Ioanis Kasulides je za tednik European Voice izrazil prepričanje, da bo njegova država v Evropsko unijo stopila v prvem širitvenem valu, tudi če do takrat problemi na grško in turško skupnost razdeljenega otoka ne bodo rešeni. Bilo bi politično in moralno nesprejemljivo Cipru odreči članstvo, potem ko smo storili vse, da bi našli politično rešitev, je minister mednarodno priznane vlade večinsko grškega dela otoka menil v pogovoru, objavljenem v zadnji izdaji tednika.
Nesoglasja v SDS
22. 05. 2001 00.00
Vrenje v socialdemokratski stranki po kongresu v Celju se nadaljuje. Poslanec Franc Čebulj je vodstvu stranke poslal pismo, v katerem je napovedal zamrznitev odnosov. Kaj to pomeni, v stranki za zdaj še ne vedo. Predsednik socialdemokratov Janez Janša zadeve ne želi komentirati, preden se ne pogovori s Čebuljem. Čebulja, ki ima zelo zvišan krvni pritisk, na sejo poslanske skupine ni bilo. Po nekaterih informacijah naj bi se za nekaj dni umaknil v bolnico. Po besedah Janeza Janše so o Čebulju sicer imeli namen razpravljati, vendar brez njegove prisotnosti tega niso storili. Ostali poslanci SDS pričakujejo, da bo Čebulj ostal v njihovih vrstah. Tudi sam Franc Čebulj je že med celjskim kongresom stranke dejal, da o izstopu iz stranke ne razmišlja, da pa bi bilo treba urediti demokratične sile znotraj stranke in narediti korak naprej od sedanje prakse.
Obisk nizozemskega zunanjega ministra
21. 05. 2001 00.00
Nizozemska ne podpira dolgih prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile iz bodočih novih članic EU, razume pa skrbi držav, ki bodo verjetno najbolj prizadete, kot sta Nemčija in Avstrija. Rešitev bo treba najti s pogajanji, je na novinarski konferenci dejal nizozemski zunanji minister Jozias van Aartsen, ki je danes na delovnem obisku v Sloveniji. Vodja nizozemske diplomacije, ki se je srečal s kolegom in gostiteljem, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jelkom Kacinom in s premierom Janezom Drnovškom, je sicer izrazil prepričanje, da bo Slovenija v EU vstopila v prvem valu širitve in da se bo to zgodilo čim prej.
Poljska kasneje v EU
21. 05. 2001 00.00
Poljska je tudi uradno potrdila, da je mogoče zaradi zaostankov v pristopnih pogajanjih realno pričakovati vključitev države v Evropsko unijo leta 2004, tj. leto kasneje, kot so sprva načrtovali v Varšavi. Zaradi pomanjkanja jasne politične volje, ki bi pospešila proces širitve, je pristop k uniji leta 2003, kot je bilo sprva načrtovano, nerealen, zato se poljska prizadevanja za vključitev v evropsko petnajsterico osredotočajo na januar leta 2004, je danes dejal vodja poljskega urada za evropsko vključevanje Jacek Saryusz-Wolski.
Bruselj za ''uravnoteženo'' širitev EU
21. 05. 2001 00.00
Evropska komisija meni, da je treba v kontekstu širitve najti "uravnoteženo rešitev" v zvezi s pomočjo, ki jo Evropska unija iz strukturnih skladov namenja svojim manj razvitim regijam, je v Bruslju dejal evropski komisar, pristojen za regionalno politiko, Michel Barnier. Pri tem je pripomnil, da brez ustreznih sprememb ob vstopu revnejših članic v Unijo finančno ne bi bila prizadete le regije iz Španije, članice, ki že danes glasno opozarja na te probleme, temveč tudi manj razvite regije iz nekaterih bogatejših držav članic. Vprašanje bi utegnilo biti problematično še za razvitejše kandidatke za članstvo, kot je Slovenija, je pred začetkom dvodnevnega foruma o prihodnosti regionalne politike v kontekstu širitve menil evropski komisar.
Sestanek društev RK v Bolgariji
20. 05. 2001 00.00
V bolgarskem kraju Albena ob Črnem morju se danes začenja tretji sestanek Srednjeevropskega foruma za sodelovanje nacionalnih društev Rdečega križa (RK), ki se ga udeležuje tudi delegacija RK Slovenije (RKS) na čelu z generalnim sekretarjem Mirkom Jeleničem. Na sestanku, ki bo potekal do srede, 23. maja, bodo članice foruma sklepale o pravilniku, ki naj bi ga sprejele za svoje nadaljnje delo in ki podrobneje ureja naloge članic, nekaj pozornosti bodo namenile sodelovanju na področju pripravljenosti pred nesrečami in ukrepanju v primeru nesreč, na pobudo RKS pa se bodo pogovarjali tudi o vključevanju v EU in vplivu pridružitve na programe, ki jih izvajajo društva rdečega križa.
Bush in Putin junija v Ljubljani
19. 05. 2001 00.00
Za pripravo prvega in doslej najbolj elitnega vrha v mandatu obeh predsednikov, ki bo 16. junija v Ljubljani, je celo manj kot mesec dni časa, medtem ko je organizacija Clintonovega obiska junija leta 1999 trajala skoraj pol leta. Vendar zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da zaradi tega ni preveč zaskrbljen. Čeprav sinoči sprva iz Mladike uradno obiska niso hoteli potrditi, tako da smo prvo novico o obisku povzeli po agenciji Reuters, je minister Rupel kasneje povedal, da so že med tednom iz Washingtona dobili vprašanje, ali bi bili v Ljubljani pripravljeni gostiti ameriškega predsednika. Obisk naj bi bil v vseh pogledih izjemna priložnost za Slovenijo. Veliko zadovoljstvo nad izbiro Slovenije kot gostiteljice prvega vrha Bush-Putin sta izrazila tudi oba uradna gostitelja, premier Janez Drnovšek in predsednik Milan Kučan.
Potočnik proti prehodnim omejitvam
17. 05. 2001 00.00
Šef slovenske pogajalske ekipe za članstvo v EU Janez Potočnik je znova opozoril, da za Slovenijo uvedba prehodnih omejitev za prost pretok delovne sile po vstopu v unijo ni sprejemljiva. V skladu z načeli, po katerih potekajo pristopna pogajanja, mora biti vsaka zahteva po prehodnih obdobjih vsebinsko utemeljena in popolnoma upravičena, kar pa je pri prostem pretoku delovne sile v primeru Slovenije vprašljivo, saj nobena študija ne kaže, da bi se Slovenci po pridobitvi članstva želeli množično zaposlovati na ozemlju današnje petnajsterice, je izpostavil Potočnik, ki se je v Bruslju pogovarjal s Frankom Belfragejem, generalnim direktorjem za na zunanjem ministrstvu Švedske, ki trenutno predseduje EU.
Uradna ocena o BSE v Sloveniji
16. 05. 2001 00.00
Znanstveni odbor EU, ki podaja mnenja o tveganju navzočnosti bolezni norih krav (BSE) v posameznih državah, je uradno objavil že minuli petek potrjeno oceno, da je pojav te bolezni v Sloveniji malo verjeten, čeprav ni izključen. Slovenija je prva kandidatka, o kateri je znanstveni odbor podal tako ugodno mnenje. V vseh ostalih doslej ocenjenih prosilkah za članstvo je po mnenju izvedencev pojav BSE verjeten, tudi če ni potrjen. Slednje mnenje so izvedenci že lani podali tudi o veliki večini članic EU, z izjemo Švedske, Finske in Avstrije, ki so dobile takšno oceno kot Slovenija.
Slovenija tudi o evropski obrambi
15. 05. 2001 00.00
Na sestankih, ki postajajo redna praksa za izmenjavo mnenj o projektu skupne evropske obrambne politike, sta oba ministra potrdila že izraženo slovensko pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih evropskih misijah za posredovanje v kriznih situacijah, tako vojaških kot civilnih. Minister Rupel je pri tem menil, da bo lahko Slovenija v procesu nedvomno več prispevala, ko bo postala članica EU in bo polno vpeta v področni dialog.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
Gröndahlova s člani odbora DZ
10. 05. 2001 00.00
Predsednica norveškega parlamenta Kirsti Kolle Gröndahl, ki končuje večdnevni uradni obisk Sloveniji, se je sešla s člani odbora DZ za zunanjo politiko na čelu s predsednikom Jelkom Kacinom. Govorili so o sodelovanju med obema parlamentoma, širitvi Evropske unije in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi Nato. Gröndahlova je poudarila pomen dobrih odnosov med parlamentoma, posebej pa se je zanimala za razvoj dogodkov na Balkanu, še zlasti v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori, pri čemer je izpostavila vlogo mednarodne skupnosti pri urejanju tamkajšnjih napetosti.
Gröndahlova spodbudno o Sloveniji
08. 05. 2001 00.00
Norveška si bo kot članica zveze NATO prizadevala za pomoč Sloveniji pri včlanjevanju v severnoatlantsko zavezništvo, je po pogovorih s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem poudarila predsednica norveškega parlamenta Kirsti Kolle Groendahl, ki se z delegacijo mudi na večdnevnem uradnem obisku v naši državi. Predsednik DZ Pahor pa je poudaril, da med državama ni odprtih političnih vprašanj, tokratni obisk, ki je prvi na najvišji parlamentarni ravni po osamosvojitvi Slovenije, pa bo okrepil sodelovanje med parlamentoma.
Rupel za jasen urnik širitve
07. 05. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Nykopingu zavzel, naj Evropska unija v letošnjem letu sprejme jasen urnik za izvedbo širitve. Če tega Unija ne bo kmalu storila in bo čakalna doba za članstvo še daljša, bi se utegnilo javno mnenje v kandidatkah obrniti proti uniji in tistim, ki zagovarjajo vstop v Unijo, je opozoril šef diplomacije, ki se je udeležil razprave zunanjih ministrov petnajsterice s kolegi iz trinajstih prosilk za članstvo o prihodnjem razvoju EU.
Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU
07. 05. 2001 00.00
Vstop v Evropsko unijo je nedvomno nova priložnost za Slovenijo, so s takšnimi ali drugačnimi besedami in kljub nekaterim pomislekom ocenili udeleženci javne tribune, ki sta jo z željo po širši razpravi o vprašanjih slovenskega vključevanja v EU ob začetku letošnjega Evropskega tedna ob dnevu Evrope, 9. maju, pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji ter vladni urad za informiranje. Članstvo v EU je zunanjepolitična prioriteta Slovenije in pri njenem doseganju je država uspešna, vendar jo na poti čaka še nekaj ovir in ob prednostih mora država nedvomno računati tudi na težave, ki jih bosta prinesla tako pot kot tudi vstop v unijo, je pokazala razprava, v kateri so sodelovali dva veleposlanika, dva ministra, dva profesorja, pogajalec, poslanec in občinstvo.
EU in kandidatke o prihodnosti
06. 05. 2001 00.00
Zunanji ministri Evropske unije se bodo v švedskem Nykopingu, ob robu rednega polletnega neformalnega zasedanja, sestali s kolegi iz kandidatk za članstvo, med njimi z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Ministri petnajsterice želijo s kolegi iz prosilk za članstvo izmenjati poglede o prihodnjem razvoju unije in tako kandidatke vključiti v letos začeto javno debato, ki naj bi, v skladu s sklepi vrha EU decembra lani v Nici, v letu 2004 pripeljala do naslednje medvladne konference o nadaljnji prenovi unije.
Zunanji ministri EU o širitvi
05. 05. 2001 00.00
Na neformalnem zasedanju so se danes v švedskem Nykopingu sestali zunanji ministri Evropske unije. Osrednja tema pogovorov bo po pričakovanjih napredek na pristopnih pogajanjih s kandidatkami za članstvo. Še posebej naj bi se ministri osredotočili na še vedno neusklajena stališča držav EU do vprašanja prostega pretoka delovne sile, pri katerem se v članicah kot sta Nemčija in Avstrija , pojavlja strah, da bi brez prehodnih zaščitnih mehanizmov, torej ob takojšnjem odprtju meja, delavci iz novih članic preplavili nacionalna tržišča petnajsterice.
Rupel v Düsseldorfu
05. 05. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v nemškem Düsseldorfu udeležil kongresa nemških liberalcev (FDP). Minister je pozdravil udeležence kongresa, srečal pa se je tudi z nekaterimi vodilnimi predstavniki stranke, med drugim z nekdanjima nemškima zunanjima ministroma Hansom Dietrichom Genscherjem in Klausom Kinklom. Govorili so predvsem o prihodnosti Evropske unije, ki je del programa te opozicijske nemške stranke. Nemški sogovorniki so izrazili optimizem glede širitve povezave, obenem pa opozarjajo, da brez Poljske širitve ne bo, je povedal minister Rupel. Kot je še dejal, je FDP Slovenijo podpirala vseh deset let od začetka njene samostojnosti in ima tudi velike zasluge za to, da je postala Slovenija samostojna in bila mednarodno priznana. Genscher je na srečanju z ministrom Ruplom tudi dejal, da se bo morda udeležil proslave ob 10. obletnici slovenske neodvisnosti 25. junija.
Prehodna obdobja za nakup kmetijskih zemljišč
04. 05. 2001 00.00
Evropska komisija je danes predlagala večletna prehodna obdobja, ko tuja podjetja ne bodo mogla kupovati kmetijskih zemljišč v kandidatkah za članstvo v Evropski uniji po njihovem vstopu v povezavo. Kandidatke se namreč bojijo množičnega prihoda špekulantov iz EU, ki bi utegnili kupiti kmetijska zemljišča po zelo nizki ceni. Za nakup kmetijskih in gozdnih površin naj bi veljalo sedemletno prehodno obdobje, uvedli pa naj bi tudi petletno prehodno obdobje za nakup počitniških hišic, je pojasnil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugna Jean-Christophe Filori.
Prehodno obdobje za nepremičnine?
04. 05. 2001 00.00
Evropska komisija je predlog za začasno prepoved nakupa kmetijskih zemljišč v državah kandidatkah izdala na zahtevo Poljske, Češke, Madžarske in Romunije. Tako naj bi za nakup kmetijskih in gozdnih površin veljalo 7-letno, za nakup počitniških hišic pa 5-letno prehodno obdobje. Omenjene kandidatke za članstvo v Uniji se bojijo predvsem množičnega prihoda špekulantov, ki bi utegnili poceni kupovati kmetijska zemljišča. V uradu evropskega komisarja za širitev EU Günterja Verheugna pravijo, da je ukrep namenjen predvsem proti velikim agroživilskim podjetjem. Poljska je zahtevala kar 18-letno prehodno obdobje.
Prihodnost Slovenije leta 2010
02. 05. 2001 00.00
Projektna skupina Fakultete za družbene vede v Ljubljani je pripravila tri meta-scenarije, ki predstavljajo možna stanja, v katerih naj bi se znašla Slovenija leta 2010. Poimenovali so jih scenarij ekonomske in socialne krize, scenarij počasne, kontrolirane rasti ter scenarij ekonomske rasti in fleksibilnosti. Omenjene scenarije so pripravili v okviru raziskave, ki je potekala pod mednarodnim projektom z naslovom Scenarij in strategije za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi. Osnovni namen je bil med drugim ugotoviti, katere spremembe v tehnologiji, gospodarstvu in zaposlovanju bodo do leta 2010 v sodobnih družbah oblikovale okolje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prek izdelave scenarijev možnega stanja ugotoviti, katere strategije bo potrebno razviti in uporabiti, da bi sistem in vsebino poklicnega izobraževanja in usposabljanja uspešno prilagodili pričakovanim spremembam.