članstvo EU
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Članice EU jutri o skupnih silah
19. 11. 2000 00.00
Članice EU bodo jutri potrdile svoje nacionalne prispevke v prihodnje skupne sile za posredovanje v regionalnih krizah, ki naj bi bile operativne do leta 2003. Po načrtih naj bi bila do takrat EU pripravljena na krizno območje naenkrat poslati okrog 60.000 vojakov, ki bi morali biti sposobni misijo izvajati do enega leta.
Prihaja švedska zunanja ministrica
15. 11. 2000 00.00
Na enodnevnem obisku v Sloveniji je danes švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Obisk spada v sklop njene turneje po kandidatkah za članstvo v Evropski uniji pred začetkom polletnega švedskega predsedovanja EU 1. januarja prihodnje leto. Lindhova se bo na gradu Strmol sestala z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, z vodjo ožje pogajalske skupine Janezom Potočnikom, z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Mitjo Drobničem, pa tudi z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Predsedovanje Švedske v duhu širitve EU
15. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh, je med današnjim obiskom v Sloveniji poudarila, da bo širitev Evropske unije prednostna naloga švedskega predsedovanja petnajsterici v prvi polovici prihodnjega leta. Pojasnila je, da bo dal Stockholm kar največji poudarek načeloma diferenciacije in fleksibilnosti, kar pomeni, da naj bi vsaka kandidatka napredovala po lastnih sposobnostih, pogajanja o najtežjih vprašanjih pa bi lahko začela takoj, ko bi bila na to pripravljena.
Pogajanja z EU
14. 11. 2000 00.00
Slovenija je na današnjem krogu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo končala usklajevanja o prostem opravljanju storitev. S tem se je število doslej na pogajanjih zaprtih poglavji unijinega pravnega reda povzpelo na trinajst. Vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik je bil z doseženim v Bruslju zadovoljen, obžaloval pa je, da zaradi še nezavzetega skupnega pogajalskega stališča petnajsterice na dnevnem redu ni bilo tudi poglavja o socialni politiki in zaposlovanju, saj je menil, da bi ga bilo moč prav tako zapreti.
Švedska za zgodnjo širitev EU
14. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je na srečanju z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom v Budimpešti dejala, da je zadnje poročilo Evropske komisije o pripravljenosti kandidatk za članstvo v Evropski uniji Madžarski prisodilo dobro oceno. Po besedah ministrice ima Madžarska glede na stopnjo pripravljenosti za vstop v EU poseben položaj med kandidatkami. Izrazila je še prepričanje Švedske, da se bodo pogajanja o strukturnih reformah v EU uspešno končala še pred koncem letošnjega leta. Švedska, ki bo januarja 2001 od Francije prevzela šestmesečno predsedovanje uniji, zagovarja zgodnjo širitev EU. Po besedah madžarskega državnega sekretarja Reke Szemerkenyija Švedska v zvezi s širitvijo poudarja prožnejše obravnavanje posameznih kandidatk, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Švedska zunanja ministrica je v Budimpešto prispela na povabilo madžarskega kolega Janosa Martonyija v okviru turneje pred švedskim prevzemom predsedovanja EU. Jutri bo ministrica obiskala tudi Slovenijo.
Prihaja švedska zunanja ministrica
14. 11. 2000 00.00
Na enodnevnem obisku v Sloveniji bo jutri švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Obisk spada v sklop njene turneje po kandidatkah za članstvo v Evropski uniji pred začetkom polletnega švedskega predsedovanja EU 1. januarja prihodnje leto. Lindhova se bo na gradu Strmol sestala z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, z vodjo ožje pogajalske skupine Janezom Potočnikom, z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Mitjo Drobničem, pa tudi z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Vlada potrdila oceno Evropske komisije
09. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je pozitivno in realno ocenila priprave Slovenije na članstvo v EU, saj ugotavlja nadaljevanje pozitivnega trenda tako pri pogajanjih kot tudi pri sprejemanju ter implementaciji pravnega reda EU, je po seznanitvi s poročilom komisije o napredku in širitveno strategijo EU ugotovila slovenska vlada.
Pozitivna ocena o napredku
08. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.
Evropska komisija potrjuje poročila
08. 11. 2000 00.00
V Bruslju se je davi sestala Evropska komisija, ki bo na današnjem zasedanju sprejela redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v EU ter dokument, v katerem bo začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Slednji po vsej verjetnosti ne bo vseboval jasnejših datumov za izvedbo širitve. Kot kaže, bo komisija zgolj ponovila oceno, ki jo je podala ob objavi lanskih poročil o napredku: z najbolj pripravljenimi kandidatkami bi se pogajanja o članstvu lahko končala v letu 2002.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Slovensko kmetijstvo v poročilu EU
05. 11. 2000 00.00
Letno poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo, ki ga bo Evropska komisija objavila v sredo, 8. novembra, bo po pričakovanju namestnika ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Francija Buta na splošno dovolj pozitivno, kar velja tudi za področja kmetijstva, regionalnega razvoja ter veterine.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Janez Potočnik o raziskavi Eurobarometer
27. 10. 2000 00.00
Rezultati ankete Eurobarometer so pričakovani in podobni rezultatom dosedanjih anket, je v današnji izjavi ocenil vodja slovenskih pogajalcev za EU in v. d. službe vlade za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna in mlada država, slabo razpoznavna na evropskem zemljevidu, ki jo veliko ljudi v tujini še vedno pogosto zamenjuje s Slovaško ali pa jo uvršča v krog držav bivše Jugoslavije, ki so bile vključene v vojne grozote. Po njegovem mnenju bi članstvo Slovenije v EU močno pripomoglo k izboljšanju predstave o Sloveniji. Potočnik je ob tem poudaril, da je slika o Sloveniji v državnih administracijah vseh držav članic povsem drugačna kot med naključno izbranimi državljani, ki jih raziskava zajema, saj te po njegovih besedah natančno spremljajo in tudi cenijo naše dosežke, vse pa se tudi strinjajo, da Slovenija prav gotovo sodi v prvi krog širitve EU. Pojasnil je še, da je sprememba predstave o naši državi zahtevna naloga, ki je ni mogoče uresničiti preko noči. Problem v Sloveniji ni neznan, meni Potočnik. Z njim in njegovo razširitvijo se v Sloveniji na strokovni ravni ukvarja urad vlade za informiranje, v zadnjem času pa so se z njim začele intenzivno ukvarjati tudi ustrezne institucije v EU, je v zvezi z rezultati raziskave Eurobarometer še povedal Potočnik. Včeraj objavljena redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU Eurobarometer je znova pokazala, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Članstvo Slovenije je podprlo 34 odstotkov vprašanih, toliko kot članstvo Romunije, nasprotovalo pa mu je 40 odstotkov vprašanih, za dva odstotka manj kot romunskemu.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
19. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
Finski državni sekretar za trgovino v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo jutri, 18. oktobra, prišel finski državni sekretar za trgovino Bo Goran Eriksson. Njegov gostitelj bo državni sekretar za ekonomske odnose s tujino Anton Grabeljšek, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama in o poteku približevanja Slovenije Evropski uniji. Med obiskom se bo finski gost srečal tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter s predstavniki vladne službe za evropske zadeve.
Christensen na obisku pri Novi stranki
13. 10. 2000 00.00
Ni si mogoče zamisliti, da bi lahko zaustavili nastanek evropske "superdržave". To bi bilo v nasprotju z vsemi zgodovinskimi dejstvi, še bolj pa je v nasprotju s pričakovanji dejstvo, da EU nikoli ne bomo spravili nazaj na raven multilateralnega sodelovanja med suverenimi državami, je na novinarski konferenci Nove stranke poudaril Ib Christensen, sicer član danske Socialno-liberalne stranke. Po besedah sopredsednika Nove Gorazda Drevenška, Christensen sodeluje tudi v Ljudskem gibanju proti EU in je predstavnik "radikalnejše" struje, ki se zavzema za izstop Danske iz EU.