članstvo EU
Vlada potrdila oceno Evropske komisije
09. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je pozitivno in realno ocenila priprave Slovenije na članstvo v EU, saj ugotavlja nadaljevanje pozitivnega trenda tako pri pogajanjih kot tudi pri sprejemanju ter implementaciji pravnega reda EU, je po seznanitvi s poročilom komisije o napredku in širitveno strategijo EU ugotovila slovenska vlada.
Pozitivna ocena o napredku
08. 11. 2000 00.00
Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.
Evropska komisija potrjuje poročila
08. 11. 2000 00.00
V Bruslju se je davi sestala Evropska komisija, ki bo na današnjem zasedanju sprejela redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v EU ter dokument, v katerem bo začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Slednji po vsej verjetnosti ne bo vseboval jasnejših datumov za izvedbo širitve. Kot kaže, bo komisija zgolj ponovila oceno, ki jo je podala ob objavi lanskih poročil o napredku: z najbolj pripravljenimi kandidatkami bi se pogajanja o članstvu lahko končala v letu 2002.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Slovensko kmetijstvo v poročilu EU
05. 11. 2000 00.00
Letno poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo, ki ga bo Evropska komisija objavila v sredo, 8. novembra, bo po pričakovanju namestnika ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Francija Buta na splošno dovolj pozitivno, kar velja tudi za področja kmetijstva, regionalnega razvoja ter veterine.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Janez Potočnik o raziskavi Eurobarometer
27. 10. 2000 00.00
Rezultati ankete Eurobarometer so pričakovani in podobni rezultatom dosedanjih anket, je v današnji izjavi ocenil vodja slovenskih pogajalcev za EU in v. d. službe vlade za evropske zadeve Janez Potočnik. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna in mlada država, slabo razpoznavna na evropskem zemljevidu, ki jo veliko ljudi v tujini še vedno pogosto zamenjuje s Slovaško ali pa jo uvršča v krog držav bivše Jugoslavije, ki so bile vključene v vojne grozote. Po njegovem mnenju bi članstvo Slovenije v EU močno pripomoglo k izboljšanju predstave o Sloveniji. Potočnik je ob tem poudaril, da je slika o Sloveniji v državnih administracijah vseh držav članic povsem drugačna kot med naključno izbranimi državljani, ki jih raziskava zajema, saj te po njegovih besedah natančno spremljajo in tudi cenijo naše dosežke, vse pa se tudi strinjajo, da Slovenija prav gotovo sodi v prvi krog širitve EU. Pojasnil je še, da je sprememba predstave o naši državi zahtevna naloga, ki je ni mogoče uresničiti preko noči. Problem v Sloveniji ni neznan, meni Potočnik. Z njim in njegovo razširitvijo se v Sloveniji na strokovni ravni ukvarja urad vlade za informiranje, v zadnjem času pa so se z njim začele intenzivno ukvarjati tudi ustrezne institucije v EU, je v zvezi z rezultati raziskave Eurobarometer še povedal Potočnik. Včeraj objavljena redna polletna javnomnenjska raziskava o odnosu unijinih državljanov do EU Eurobarometer je znova pokazala, da slovensko članstvo v uniji med prebivalci petnajsterice uživa nizko podporo. Slovenija si med trinajstimi kandidatkami po podpori deli predzadnje mesto z Romunijo, za njima je le Turčija. Članstvo Slovenije je podprlo 34 odstotkov vprašanih, toliko kot članstvo Romunije, nasprotovalo pa mu je 40 odstotkov vprašanih, za dva odstotka manj kot romunskemu.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
19. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
Finski državni sekretar za trgovino v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo jutri, 18. oktobra, prišel finski državni sekretar za trgovino Bo Goran Eriksson. Njegov gostitelj bo državni sekretar za ekonomske odnose s tujino Anton Grabeljšek, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama in o poteku približevanja Slovenije Evropski uniji. Med obiskom se bo finski gost srečal tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter s predstavniki vladne službe za evropske zadeve.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Christensen na obisku pri Novi stranki
13. 10. 2000 00.00
Ni si mogoče zamisliti, da bi lahko zaustavili nastanek evropske "superdržave". To bi bilo v nasprotju z vsemi zgodovinskimi dejstvi, še bolj pa je v nasprotju s pričakovanji dejstvo, da EU nikoli ne bomo spravili nazaj na raven multilateralnega sodelovanja med suverenimi državami, je na novinarski konferenci Nove stranke poudaril Ib Christensen, sicer član danske Socialno-liberalne stranke. Po besedah sopredsednika Nove Gorazda Drevenška, Christensen sodeluje tudi v Ljudskem gibanju proti EU in je predstavnik "radikalnejše" struje, ki se zavzema za izstop Danske iz EU.
Slovenska vlada v stiku s članicami EU
10. 10. 2000 00.00
Kabineta predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta bila ves dan v stikih s predstavniki Evropske komisije in vlad držav Evropske unije pred torkovim obiskom francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina v Beogradu, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Bajuk je v telefonskem pogovoru predsednika Evropske komisije Romana Prodija vnovič seznanil s slovenskimi stališči do nasledstva nekdanje SFRJ, Prodi pa je ob tem zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev sukcesijskih vprašanj. Kabinet slovenskega premiera je o tej temi podrobno obvestil tudi kabinete francoskega, britanskega, nemškega in španskega predsednika vlade.
Konec prvih pogajanj leta 2002
10. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Luxembourgu dejal, da se bodo po mnenju Evropske komisije prva pogajanja z državami kandidatkami za članstvo lahko končala leta 2002.
Resolucija EP ni presenečenje
05. 10. 2000 00.00
Po mnenju zunanjega ministra Lojzeta Peterleta bi težko pričakovali, da bi demokratično izvoljeni evropski poslanci slovensko demokracijo ocenili za popolnoma brezhibno. Ob resoluciji o približevanju Slovenije EU, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, je Peterle opozoril, da v Sloveniji celo predsednik države zavestno krši zakon in da mora veliko ljudi več let čakati na uveljavitev svojih pravic. Po Peterletovih besedah imamo v Sloveniji medijsko strukturo, v kateri stare politične sile nadzorujejo vse dnevnike in pokrajinske tednike.
Zöpel na obisku v Sloveniji
03. 10. 2000 00.00
Slovenija bo prav gotovo med državami, ki bodo prve postale nove članice Evropske unije, je med obiskom v Sloveniji poudaril državni minister na nemškem zunanjem ministrstvu Christoph
Senjur sklenil obisk na Švedskem
03. 10. 2000 00.00
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes v Stockholmu sklenil dvodnevni obisk, v okviru katerega se je udeležil seminarja o pričakovanjih svetovne ekonomije, včeraj pa se je sestal s švedskim ministrom za trgovino Leifom Pagrotskyim. Sogovornika sta se pogovarjala o dvostranskem gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Kraljevino Švedsko, minister Pagrotsky pa je predstavil tudi stališča in priprave Švedske na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2001.
Vlada v Bruselj poslala dopolnitve poročila o napredku
27. 09. 2000 00.00
Slovenska vlada je danes v Bruselj poslala dopolnitve svoje ocene o napredku države pri vključevanju v Evropsko unijo v zadnjem letu, ki jih bo Evropska komisija še upoštevala pri pripravi svojega rednega poročila o napredku držav kandidatk za EU. To bo letos po načrtih objavljeno 8. novembra. Pred njegovo dokončno pripravo pa se bo slovenska delegacija pod vodstvom Andreja Engelmana, namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve, prihodnji teden - 3. oktobra - v Bruslju sestala s predstavniki generalne direkcije za širitev pri Evropski komisiji pod vodstvom njenega direktorja Eneka Landabura. Svoje poročilo o napredku, ki Evropski komisiji služi kot ena od podlag za pripravo poročila o napredku kandidatk, je slovenska vlada sprejela in v Bruselj poslala konec junija. V njem je ocenila svojo pripravljenost na članstvo po treh oziroma štirih ključnih merilih za članstvo, ki so politična in gospodarska, sposobnost prevzema obveznosti članstva oziroma pravnega reda EU ter s tem povezana usposobljenost za njegovo izvajanje. V dopolnitvah Slovenija pravzaprav odgovarja na vprašanja Evropske komisije o vrsti tem, med drugim v okviru političnih kriterijev o napredku pri reformi javne uprave in izvajanju španskega kompromisa, v okviru gospodarskih kriterijev pa o fiskalni situaciji, razlogih za zmanjšanje naložb in neposrednih tujih investicijah.
Kučan sprejel predsednico poljskega senata
25. 09. 2000 00.00
Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata mudi predsednica senata Republike Poljske Alicja Grzeskowiak. Na novinarski konferenci je Grzeskowiakova poudarila, da imata Slovenija in Poljska podobne strateške cilje, med njimi polnopravno članstvo v Evropski uniji, enega od ciljev, to je članstvo v zvezi NATO, pa je Poljska že dosegla. Poljsko zanimajo izkušnje Slovenije v obdobju tranzicije, pomembna je tudi izmenjava izkušenj pri prilagajanju zakonodaje evropskemu pravnemu redu, je še povedala Grzeskowiakova.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
Blair in Persson za širitev EU
21. 09. 2000 00.00
Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in