BiH
Toepfer poziva NATO k ukrepom
07. 01. 2001 00.00
Vodja Programa ZN za okolje (UNEP) Klaus Toepfer je v ponedeljkovi izdaji nemškega časnika Berliner Zeitung pozval zvezo NATO, naj zavaruje območja, kjer so uporabljali strelivo, ki vsebuje osiromašeni uran, da ne bi škodovalo otrokom in drugim ljudem. Ob tem je poudaril, da je dolgo trajalo, preden so ZDA izdale podrobnosti o operacijah, v katerih so uporabili sporno strelivo, in opozoril, da ZDA še vedno niso predložile seznama območij v BiH, kjer so uporabljali sporno strelivo.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Pentagon zavrnil zahtevo Italije
05. 01. 2001 00.00
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj zavrnilo zahtevo Italije po uvedbi moratorija na uporabo streliva z osiromašenim uranom , češ da ni dokazov o kaki povezavi med tem strelivom in levkemijo ali drugimi zdravstvenimi problemi pri vojakih, ki so služili na Balkanu. Povečano zaskrbljenost zaradi primerov raka pri vojakih so izrazili tudi predstavniki drugih evropskih držav, katerih vojaki so služili na Balkanu.
Napredek v odnosih z ZRJ
02. 01. 2001 00.00
Konec leta 2000 je po dolgem času prinesel napredek tako v dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo kot v nasledstvenih pogajanjih. Tako sta deset let po razpadu nekdanje skupne države Slovenija in ZRJ 9. decembra vzpostavili polne diplomatske odnose, konec zadnjega lanskega meseca pa so naslednice nekdanje SFRJ na srečanju v Bruslju obnovile poldrugo leto zamrznjena pogajanja o nasledstvu. Vzrok za oboje pa tiči predvsem v političnih spremembah v ZRJ.
Plavšićevo pozvali na zaslišanje
30. 12. 2000 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić uradno pozvalo, naj se 3. januarja 2001 zglasi na sodišču. Sodišče pri tem ni pojasnilo, ali Plavšićevo poziva kot pričo ali kot osumljenko, je poročala beograjska neodvisna agencija Beta. Agencija trdi, da so ji vest potrdili v krogih blizu vlade Republike srbske. Za zdaj ni znano, ali se je Plavšićeva odločila iti pred sodišče.
Krimovke zmagale v Tuzli
29. 12. 2000 00.00
Rokometašice Krima Neutro Robertsa so zmagovalke mednarodnega turnirja v Tuzli, potem ko so v finalni tekmi premagale hrvaško Podravko s 25:19 (13:12). Ljubljansko rokometašico Anjo Frešer je posebna komisija razglasila za najboljšo igralko turnirja.
Zakoncema Milošević bodo sodili v Srbiji
28. 12. 2000 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je v pogovoru za današnji Glas javnosti menil, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovo soprogo Miro Marković lahko aretirali že januarja. Čović, ki je eden vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS), je kategorično zavrnil možnost, da bi Miloševića izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 1988 obtožilo zaradi vojnih zločinov na Kosovu, in namerava obtožnico razširiti še na vojno v BiH in na Hrvaškem. Poudaril je, da jima bodo sodili v Srbiji, saj sta glavna krivca za katastrofalne razmere v državi.
Perutnina Ptuj uspešno na tuje trge
27. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je zaključila vse formalnosti, povezane z reorganizacijo podjetja Pipo Čakovec, ki je pred dnevi prešlo v večinsko, 59,45-odstotno lastništvo Perutnine Ptuj. Pričakovanja obeh podjetij in njihovih zadružnikov za prihodnost so velika, od združitve pa bodo gotovo največ imeli potrošniki perutninskega mesa in izdelkov na Hrvaškem. "Že v prihodnjem letu nameravamo v Čakovcu podvojiti obseg proizvodnje. Zadružnikom, ki redijo brojlerje, je uprava Perutnine Ptuj Pipo Čakovec, že poslala ponudbo za povečanje vzrejnih zmogljivosti. Za tiste, ki se bodo zanjo odločili, bomo priskrbeli še kapital za izvedbo načrtov," je med drugim na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.
ZRJ in BiH za oživitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik predsedstva BiH Živko Radišić sta ocenila, da bo izboljšanje odnosov med ZRJ in BiH pripomoglo k stabilizaciji razmer v obeh državah kot tudi v širši regiji. Koštunica in Radišić sta na včerajšnjem polurnem srečanju v Beogradu govorila o dvostranskih odnosih, uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma ter vzpostavitvi posebnih odnosov med ZRJ in Republiko srbsko.
Slovenske aktivnosti v Paktu stabilnosti
27. 12. 2000 00.00
Slovenija bo v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala delovnemu omizju demokratizacija in človekove pravice v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. V sklopu tega omizja je Slovenija že v letu 2000 v sodelovanju s Svetom Evrope vodila delovno skupino za človekove pravice in manjšine, podporo pa sta dobila dva slovenska projekta: ustanovitev mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za južno in jugovzhodno Evropo.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Iran uvedel vizume za državljane BiH
25. 12. 2000 00.00
Iran je uvedel vizume za državljane BiH. Gre za povračilni ukrep, saj je bosansko-hercegovska vlada za Irance uvedla vizume že v začetku decembra, da bi ilegalnim priseljencem iz Irana, ki želijo na Zahod, preprečila uporabo ozemlja BiH in še zlasti sarajevskega letališča. Državljani BiH bodo za potovanje v Iran vizume potrebovali od 1. januarja.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Fructal načrtuje dobiček
22. 12. 2000 00.00
Podjetje Fructal bo letošnje leto predvidoma sklenilo s približno 13,4 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje in tako za 25 odstotkov preseglo lanske prihodke iz prodaje v višini 10,7 milijarde tolarjev. V letu 2001 naj bi ajdovsko podjetje prihodke iz prodaje povečalo za 17 odstotkov na približno 15,6 milijarde tolarjev, od tega naj bi 6,9 milijarde tolarjev ustvarilo na tujih trgih, na domačem trgu pa za 8,6 milijarde tolarjev. Fructal, ki je največji slovenski izvoznik hrane, načrtuje, da bo prihodnje leto dosegel 528 milijonov tolarjev čistega dobička.
Robertson o hitrih spremembah v BiH
21. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes na tiskovni konferenci v Sarajevu Bosno in Hercegovino ponovno opozoril, da mednarodna skupnost izgublja potrpljenje, pa tudi zainteresiranost za dogodke v BiH. "Skrajni čas je, da voditelji in državljani v BiH prevzamejo odgovornost za stanje v svoji državi," je dejal Robertson, ki je končal svoj dvodnevni obisk v BiH. Vodstvo BiH je še pozval, naj preoblikujejo svoje vojaške strukture.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
Cohen obiskal vojake na Kosovu
19. 12. 2000 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je med včerajšnjim obiskom ameriških vojakov na Kosovu dejal, da se ZDA tudi z novo administracijo pod vodstvom republikanskega predsednika Georga Busha ml. ne bodo odpovedale svoji vlogi na Balkanu. Po Cohenovih besedah takšno usmeritev ameriške politike potrjuje tudi sestava Bushevega kabineta. Novi podpredsednik ZDA Dick Cheney in novi državni sekretar Colin Powell sta zagovornika dejavne vloge ZDA v mednarodni skupnosti, meni Cohen, republikanec v kabinetu demokratskega predsednika Billa Clintona.
Posredovana ponudba za prevzem
16. 12. 2000 00.00
Vodilna hrvaška banka, Zagrebačka banka, je tudi uradno posredovala svojo ponudbo za prevzem sarajevske Universal banke z namenom, da pridobi 50 do 100-odstotni delež v tej bosanskohercegovski banki.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Pivovarna Union ima delež v Sarajevski pivovarni
15. 12. 2000 00.00
Na mednarodni razpis za prodajo 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne sta prispeli dve ponudbi, in sicer obe iz Slovenije. Ponudbi sta posredovali ljubljanska Pivovarna Union in pa skupna Pivovarna Laško in Radenska. Komisija je izbrala Pivovarno Union, ki je za nakup delnic ponudila štiri milijone mark, dodatno pa se je zavezala, da bo v pivovarno vložila še tri milijone mark, je povedal Zlatan Dedić, predstavnik Agencije za privatizacijo BiH in predsednik komisije, ki je izbirala ponudbe.
V Bruslju o nasledstvu SFRJ
15. 12. 2000 00.00
Po 20 mesecih blokade se bodo v ponedeljek, 18. decembra, v Bruslju vnovič sestale pogajalske ekipe vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Na dvodnevno srečanje jih je povabil mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu, britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts. Z njimi se želi dogovoriti, kako po odmrznitvi nadaljevati pogajanja. Slovensko delegacijo bo vodil novoimenovani vodja skupine za nasledstvo Miran Mejak, ki je skupino sicer vodil že prej.
Diplomatski odnosi med ZRJ in BIH
15. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes navezala diplomatske stike z Bosno in Hercegovino. Zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlić, sta sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov podpisala danes v Beogradu.
Zadnji dan srečanja GRECO
15. 12. 2000 00.00
V Strasbourgu se danes končuje petdnevno srečanje Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope (SE). Ob koncu srečanja bo skupina GRECO predstavila ocenjevalna poročila o ukrepih v boju proti korupciji v prvih štirih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, na Slovaškem in Finskem. Pri tem bodo objavili le povzetke poročil, medtem ko bo njihova vsebina ostala zaupna. Po napovedih naj bi bila vsebina povzetkov javnosti dostopna v začetku prihodnjega tedna. Namen poročil - sestavile so jih mednarodne ekipe strokovnjakov - je ugotoviti, ali so ukrepi v boju proti korupciji v teh državah v skladu z nekaterimi glavnimi načeli boja proti korupciji, ki jih je sprejel odbor ministrov pri SE.
Bohinc na mednarodni konferenci v Palermu
13. 12. 2000 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc se bo udeležil mednarodne konference proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki poteka v Palermu na Siciliji. Konference se udeležujejo ministri vlad Albanije, BiH, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Črne gore in Kosova.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Mednarodna konferenca o Kosovu
12. 12. 2000 00.00
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Richard Holbrooke je danes zahteval sklic mednarodne konference za Kosovo, podobno mirovnim pogajanjem za BiH v Daytonu. Holbrooke je dejal, da bi morale beograjske oblasti in zastopniki kosovskih Albancev podpisati pogodbo o prihodnjem statusu Kosova pod mednarodnim nadzorom, pred takšno mednarodno konferenco pa bi morali na Kosovu organizirati nove volitve.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Tuje agencije o vzpostavitvi odnosov
09. 12. 2000 00.00
Več tujih agencij je danes poročalo o vzpostavitvi diplomatskih odnosih med Slovenijo in ZRJ. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem dodala, da je do normalizacije odnosov med nekdanjima jugoslovanskimi republikama prišlo potem, ko je oktobra položaj prevzel reformistični predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, ki se je zavezal izboljšanju odnosov ZRJ s sosedami. Agencija še dodaja, da bo v tem okviru ZRJ 15. decembra podpisala tudi sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.