BiH
EU proti ilegalcem
29. 03. 2001 00.00
Predstavniki EU so se v Sarajevu srečali z notranjimi in zunanjimi ministri BiH, Hrvaške, Makedonije, ZRJ in Albanije ter v sklepni izjavi poudarili, da morajo države JV Evrope tesneje sodelovati, da bi rešile probleme povezane z nezakonitimi imigracijami in trgovino z ljudmi, evropska unija pa jim bo pri tem nudila vso podporo. Udeleženci sarajevskega srečanja so preučili konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na področju migracij in prehodnih domov za tujce, upoštevajoč sklepe z zagrebškega vrha, ki je potekal novembra lani.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
V BiH odkrili ostanke rimske nekropole
24. 03. 2001 00.00
Bosanskosrbski arheologi so v kraju Gornje Kladare na severu BiH odkrili ostanke rimske nekropole. Po prvih ocenah arheologov nekropola izvira iz obdobja med 2. in 4. stoletjem po Kristusu. Strokovnjaki so našli tri grobnice, doslej pa so odprli le eno.
Zamenjave hrvaških oficirjev v BiH
23. 03. 2001 00.00
Obrambni minister federacije BiH Mijo Anić je odstavil hrvaškega brigadirnega generala Antuna Luburića ter brigadirja Duška Grubašića in Iva Filiipovića zaradi "vojaške neodgovornosti in nespoštovanja vojaške hierarhije", je na novinarski konferenci povedal Anić. Zamenjava v vojski federacije BiH je posledica neposlušnosti dela hrvaškega vodstvenega vojaškega kadra, ki je z zanemarjanjem vojske izkazoval privrženost odločitvam Hrvaškega narodnega zbora v BiH o vzpostavitvi hrvaške samouprave v BiH.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Jurgens pri Pahorju
21. 03. 2001 00.00
Poročevalec odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za pravne zadeve in človekove pravice Erik Jurgens je po pogovorih s predsednikom DZ Borutom Pahorjem glede vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke poudaril, da je to problematiko treba reševati skupaj s predstavniki Slovenije, Hrvaške, BiH, po možnosti tudi ZRJ in Makedonije. Kot novi poročevalec odbora PS SE se želi predvsem seznaniti z argumenti vseh strani, zato za zdaj o tem še nima nobenega stališča. Pri tem je zanikal, da bi v ponedeljek v Zagrebu po pogovorih s predstavniki varčevalcev Ljubljanske banke, hrvaškega sabora, Hrvaške narodne banke in pristojnih ministrstev za hrvaške medije dejal, da je treba to vprašanje reševati ločeno od problema nasledstva. Stališče Slovenije je, da je to vprašanje mogoče rešiti v okviru pogajanj o nasledstvu, je pojasnil Pahor.
V Črno goro samo z osebno izkaznico
19. 03. 2001 00.00
Tuji turisti bodo lahko letos vstopili v Črno goro samo z osebnimi izkaznicami, črnogorske banke pa bodo v nemške marke menjavale tudi slovenske tolarje, hrvaške kune, konvertibilno marko BiH in jugoslovanski dinar, piše beograjska Politika.
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Hrvati zapustili položaje v vojski BiH
17. 03. 2001 00.00
Osem bosanskih Hrvatov, visokih predstavnikov obrambnega ministrstva Federacije BiH, je v podporo hrvaški samoupravi v BiH odstopilo. Tiskovni predstavnik ministrstva Pavo Dragun, ki je to sporočil, je prav tako odstopil. Hrvaške nacionalistične stranke v BiH pod vodstvom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so 3. marca ustanovile začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Včeraj je zaradi podobnih razlogov odstopil tudi pomočnik poveljnika vojske hrvaško-muslimanske federacije general Dragan Čurči, ki želi ostati lojalen skupnosti bosanskih Hrvatov, kot je dejal.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Simić zanika obtožbe
15. 03. 2001 00.00
Nekaj dni po prostovoljni predaji haškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić danes pred sodiščem zanikal vse obtožbe sodišča in dejal, da je nedolžen.
ZDA zmanjšujejo enote v BiH
15. 03. 2001 00.00
ZDA načrtujejo umik kakih 1000 mož, bojnih helikopterjev in oklepnih vozil iz Bosne in Hercegovine, s katerim bodo svojo vojaško navzočnost na tem območju zmanjšale za eno četrtino, je danes sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Paul Phillips. Ameriški veleposlanik pri zvezi NATO Sandy Vershbow je o tem zaveznike obvestil že 21. februarja, je še povedal Phillips. Zmanjšanje ameriške vojaške navzočnosti na Kosovu pa zaenkrat ni predvideno.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
ITF danes praznuje
12. 03. 2001 00.00
Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, danes praznuje tretjo obletnico obstoja. V tem kratkem času je skladu uspelo postati najuspešnejši zunanjepolitični in humanitarni projekt samostojne Slovenije, zato ne preseneča, da tuje goste pogosto odpeljejo na ekskurzijo na Ig, kjer ima ITF sredi minskih poligonov svoj sedež.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
HVO ne priznava vojske federacije BiH
10. 03. 2001 00.00
Enote hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v skladu z odločitvami Hrvaškega narodnega zbora v BiH ne priznavajo več skupnega poveljstva. Vojska muslimansko-hrvaške federacije BiH zanje več ne obstaja, civilno poveljstvo nad enotami HVO pa je prevzel predsednik samooklicane hrvaške samouprave v BiH Marko Tokić.
Prevelika pričakovanja od pakta stabilnosti
09. 03. 2001 00.00
V senci nove krize na Balkanu, ki je izbruhnila na severu Makedonije ob meji s Kosovom, so se danes v Ljubljani srečali nacionalni koordinatorji Pakta stabilnosti za JV Evropo iz držav regije in njihovih sosed. Slovenija, kot je znano, v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, to je omizje demokratizacija in človekove pravice.
Obtožnica proti šestim bosanskim Hrvatom
09. 03. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Sarajevu je danes vložilo obtožnico proti šestim bosanskim Hrvatom zaradi vpletenosti v atentat, v katerem je marca 1999 izgubil življenje namestnik notranjega ministra Federacije BiH Jozo Leutar. Obtoženi Ivan Andabak, Dominik Ilijašević, Zoran Bašić, Željko Čosić, Jadranko Bajkuša in Mario Miličević naj bi sodelovali pri umoru Leutarja, kateremu naj bi v avto podtaknili bombo.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Hrvati v BiH o samoupravi
03. 03. 2001 00.00
Danes se v Mostarju hrvaški narodni zbor odloča o oblikovanju začasne hrvaške samouprave v BiH in izhodiščih za pogovore o prihodnji ureditvi države. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je izrazil zaskrbljenost zaradi namere "radikalnih posameznikov", da današnje zasedanje izrabijo za vzpostavitev nezakonitih vzporednih struktur, ki bodo delovale v njihov prid. "Vzporedne ustanove in korupcija, ki jo omogočajo te ustanove, peljejo le k nadaljnjemu bogatenju maloštevilnega sloja skorumpiranih ljudi," je zapisal Petritsch. Opozoril je, da bodo kaznovali vsakega posameznika, ki bo vključen v nezakonite posle in ki bo deloval proti daytonskemu sporazumu, k temu pa spada tudi vzpostavitev vzporednih ustanov. Petritsch ima pooblastila mednarodne skupnosti, da v BiH zamenjuje politične predstavnike, lahko pa ukine tudi politične stranke. Ta grožnja je namenjena predvsem Anteju Jelaviću, predsedniku stranke HDZ BiH, ki je v sredo napovedal umik Hrvatov iz vseh organov oblasti v BiH.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Ministri o južni evropski meji
03. 03. 2001 00.00
Varnostni vidiki, zlasti vse bolj pereča problematika organiziranega kriminala ter ilegalnih migracij, vzpostavljanje schengenskih standardov na prihodnji evropski južni meji ter medsebojno sodelovanje in pomoč, kar zadeva varnostna vprašanja, so bili osrednji poudarki pogovorov notranjih ministrov Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca, s slovenskim kolegom in gostiteljem, notranjim ministrom Radom Bohincem. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo nad zelo uspešnimi in konstruktivnimi pogovori, ki so potekali "v evropskem duhu". Strinjali so se, da je stvar slovenske evropske kredibilnosti, da vzpostavi schengenske standarde na prihodnji južni evropski meji, vendar tega ne more narediti sama, temveč potrebuje pomoč in sodelovanje tako znotraj EU kot tudi držav članic.
Prepovedan uvoz kopitarjev
03. 03. 2001 00.00
Zaradi nejasne situacije v zvezi z nenadnimi izbruhi in hitrim širjenjem nalezljivih bolezni pri živalih je od danes iz Bosne in Hercegovine prepovedan uvoz kopitarjev v Slovenijo in njihove prevoz prek ozemlja Slovenije.
Napoved umika Hrvatov iz vlade BiH
01. 03. 2001 00.00
Hrvaški član skupnega predsedstva BiH Ante Jelavić je včeraj napovedal, da se bodo Hrvati umaknili z oblasti v Federaciji BiH. "Naj bo jasno: od danes je Federacija BiH bošnjaška nacionalna entiteta brez Hrvatov," je povedal Jelavić na protestnem shodu, ki so ga priredili v kraju Busovača, 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, zaradi nedavne obsodbe bosanskih Hrvatov Maria Čerkeza in Daria Kordića na haaškem sodišču. Jelavić je še napovedal, da bo hrvaški narodni zbor 3. marca sprejel odločitve o zaščiti pravic hrvaškega naroda v BiH.
Filipović uradno predsednik Federacije BiH
28. 02. 2001 00.00
Poslanci Federacije BiH so na današnji seji v Sarajevu z večino glasov Karla Filipovića izvoli za novega predsednika Federacije BiH. Za podpredsednika je bil izvoljen Safet Halilović. Filipovića in Haliloviča je podprlo 43 poslancev, 11 pa se jih je vzdržalo. Novi predsednik hrvaško-muslimanske federacije je izjavil, da se bo skupaj z namestnikom Halilovićem posvetil predvsem izvajanju ustave, posebej ukinitvi vzporednih institucij oblasti v tej entiteti.