KONGRES
Janez Janša ostaja predsednik
20. 05. 2001 00.00
Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Volilna konferenca Delavske zveze
19. 05. 2001 00.00
V Velenju bo potekala 5. konferenca Delavske zveze ZLSD, na kateri bodo volili tudi njene organe. Po navedbah predsednika zveze in podpredsednika združene liste Miloša Pavlice želijo na konferenci spregovoriti o stiskah slovenskega delavstva in sprejeti kar največ pobud in zamisli, kako naj se delavstvo organizira, da si bo zagotovilo možnost vpliva - še zlasti v časih, ko se dogajajo velike spremembe delovne in socialne zakonodaje - na prihodnji razvoj družbe.
SDS pred kongresom
17. 05. 2001 00.00
Sobotni kongres socialdemokratske stranke se bo začel z dokumentarnim filmom o zgodovini stranke. Glede prihodnosti pa v stranki računajo, da bodo novo priložnost dobili prihodnje leto, še posebej če bo prišlo do načrtovanih ali nenačrtovanih sprememb na vrhu vladne koalicije. Sicer Janez Janša na kongresu računa na sedanje, preverjene kadre, ki so se izkazali na volitvah, pa tudi na nekatera nova imena iz strankinega podmladka.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
Ciampi sprejel Berlusconija
16. 05. 2001 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je pozno popoldne sprejel zmagovalca nedeljskih parlamentarnih volitev, vodjo desnosredinske koalicije Dom svoboščin, Silvia Berlusconija. Sogovornika sta se v rimski palači Kvirinal pogovarjala predvsem o sestavi nove italijanske vlade, vendar podrobnosti pogovorov niso znane. Po italijanski ustavi lahko predsednik države imenuje predsednika vlade in na predlog slednjega tudi ministre. Berlusconi naj bi bil za premiera uradno imenovan med 4. in 11. junijem, takoj zatem pa naj bi se predstavil pred parlamentom, ki bo nato odločal o zaupnici. V novi italijanski vladi naj bi bilo znatno manj ministrov kot v vladi dosedanjega premiera Giuliana Amata. Berlusconi je namreč obljubil, da bo v njegovem kabinetu namesto dosedanjih 18 le 12 ministrov.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.
Colarič v brazilski Rio
03. 05. 2001 00.00
V brazilskem Riu de Janeiru se začenja združitveni kongres Svetovne federacije pobratenih mest (UTO) z Mednarodno zvezo lokalnih oblasti (IULA). Splošni svetovni trend je urbanizacija, decentralizacija ter krepitev vlog lokalnih oblasti v globalnem merilu. V tem kontekstu pa je nujno potrebno zagotoviti povezanost lokalnih skupnosti v trdno mednarodno organizacijo, ki bo promovirala načela lokalne demokracije, lokalne samouprave, izmenjavo mnenj in izkušenj med članicami ter sodelovanje na področju decentralizacije, je le nekaj izmed poglavitnih razlogov, zakaj sta se upravni telesi obeh organizacij pred letom dni odločili pogajati za združitev. Kongresa se v imenu ljubljanske mestne občine udeležuje ljubljanski podžupan Anton Colarič.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Mariborski lutkarji v Osijeku
01. 05. 2001 00.00
Skupina Lutkovnega gledališča Maribor kot edina tuja lutkarska zasedba gostovuje na 18. tradicionalnem srečanju lutkarjev in lutkovnih gledališč Hrvaške v Osijeku. Mariborski lutkarji se bodo s predstavo Butalci predstavili v uvodu sklepnega dejanja festivala, t. j. na podelitvi nagrad in priznanj najboljšim hrvaškim lutkovnim ustvarjalcem. Na festivalu, ki poteka tri dni, predstavljajo tudi priprave na kongres svetovne lutkarske organizacije, ki bo leta 2004 na Reki.
Pol milijona novih Američanov
01. 05. 2001 00.00
V Združenih državah Amerike je te dni na tisoče nezakonitih priseljencev skušalo izkoristiti zadnji rok za pridobitev delovnega in bivalnega dovoljenja. S pomočjo zakona, ki so ga sprejeli decembra lani, bo t.i. ''green card'' dobilo več kot pol milijona ljudi.
Ecevit znova na čelu DSP
30. 04. 2001 00.00
Turški premier Buelent Ecevit je bil v nedeljo ponovno izvoljen na čelo Stranke demokratične levice ( DSP), ki se je sešla na svojem rednem kongresu v Ankari. Ecevit tako ostaja na vodilnem položaju stranke od njene ustanovitve leta 1985. Od skupno 1189 navzočih delegatov jih je Ecevita podprlo 963, medtem ko jih je 86 glasovalo za njegovo nasprotnico Semo Pikinsuta.
SSK opozarja na Haiderjeve izjave
26. 04. 2001 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je v izjavi za javnost opozoril na napovedi koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, da ne bo upošteval zakonov glede postavitve dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem, ki jih je potrdilo tudi avstrijsko ustavno sodišče. SSK je ob tem izpostavil, da je pravica slovenske manjšine do dvojezičnih napisov zapisana tudi v Avstrijski državni pogodbi kot mednarodno potrjenem pravnem temelju sodobne Avstrije. Po mnenju SSK Haider z nasprotovanjem pravicam koroških Slovencev izpodkopava avstrijsko državnost, še posebej ker pri tem sodeluje s skrajnimi nemško nacionalnimi organizacijami, povezanimi z nacističnim izročilom.
Rodila se je Mlada Slovenija
21. 04. 2001 00.00
Na slovensko politično prizorišče nekaj manj kot eno leto po nastanku matične stranke vstopa tudi podmladek Nove Slovenije (NSi). Na ustanovnem zboru v Ljubljani so mladi, podmladek nosi ime Mlada Slovenija (MSi), soglasno sprejeli statut in temeljno programsko listino, s katerima je že prej soglašala matična stranka, izvolili organe podmladka ter vodstvo z omejenim mandatom do predvidoma konca leta, ko bodo pripravili prvi redni volilni kongres. Za predsednika strankinega podmladka je bil soglasno izvoljen Jernej Pavlin, sicer edini kandidat za to funkcijo, ki je med drugim povedal, da hočejo biti programska in kadrovska gonilna sila stranke.
Priprave na majski kongres
03. 04. 2001 00.00
Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Zapatisti se vračajo v Chiapas
20. 03. 2001 00.00
Mehiški indijanski uporniki, ki so v začetku marca po protestnem pohodu prispeli v mehiško prestolnico Ciudad de Mexico, so včeraj napovedali vrnitev v jugovzhodno zvezno državo Chiapas. Vodja Zapatistične nacionalne osvobodilne vojske (EZLN), poveljnik Marcos, je pojasnil, da so se za ta korak odločili, ker tako zvezna vlada kot kongres očitno nista pripravljena na pogovore z njimi o sprejetju zakona o avtonomiji prvotnih prebivalcev brez sprememb. Zapatisti naj bi prestolnico zapustili v petek, mehiški predsednik Vicente Fox pa je že izrazil upanje, da bodo do večera našli skupni jezik in da bodo uporniki tako odložili svoj odhod.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
ZDA prepovedale uvoz mesa
14. 03. 2001 00.00
Ameriško kmetijsko ministrstvo je zaradi izbruha slinavke in parkljevke sprejelo ukrep o začasni prepovedi uvoza živine in mesa ter svežih mesnih izdelkov iz vseh držav članic Evropske unije. Ameriški kongres razmišlja o popolni prepovedi uvoza mesa in živine iz vsega sveta, dokler ne bo kmetijsko ministrstvo sposobno zaustaviti prenos bolezni v ZDA. Poleg prepovedi uvoza se je ameriško kmetijsko ministrstvo odločilo, da v Evropo pošlje 40 strokovnjakov, ki bodo nadzorovali in pomagali pri prizadevanjih za omejitev širjenja bolezni.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Prvi redni kongres SLS+SKD
03. 03. 2001 00.00
Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.