KONGRES
Rodila se je Mlada Slovenija
21. 04. 2001 00.00
Na slovensko politično prizorišče nekaj manj kot eno leto po nastanku matične stranke vstopa tudi podmladek Nove Slovenije (NSi). Na ustanovnem zboru v Ljubljani so mladi, podmladek nosi ime Mlada Slovenija (MSi), soglasno sprejeli statut in temeljno programsko listino, s katerima je že prej soglašala matična stranka, izvolili organe podmladka ter vodstvo z omejenim mandatom do predvidoma konca leta, ko bodo pripravili prvi redni volilni kongres. Za predsednika strankinega podmladka je bil soglasno izvoljen Jernej Pavlin, sicer edini kandidat za to funkcijo, ki je med drugim povedal, da hočejo biti programska in kadrovska gonilna sila stranke.
Priprave na majski kongres
03. 04. 2001 00.00
Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Zapatisti se vračajo v Chiapas
20. 03. 2001 00.00
Mehiški indijanski uporniki, ki so v začetku marca po protestnem pohodu prispeli v mehiško prestolnico Ciudad de Mexico, so včeraj napovedali vrnitev v jugovzhodno zvezno državo Chiapas. Vodja Zapatistične nacionalne osvobodilne vojske (EZLN), poveljnik Marcos, je pojasnil, da so se za ta korak odločili, ker tako zvezna vlada kot kongres očitno nista pripravljena na pogovore z njimi o sprejetju zakona o avtonomiji prvotnih prebivalcev brez sprememb. Zapatisti naj bi prestolnico zapustili v petek, mehiški predsednik Vicente Fox pa je že izrazil upanje, da bodo do večera našli skupni jezik in da bodo uporniki tako odložili svoj odhod.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
ZDA prepovedale uvoz mesa
14. 03. 2001 00.00
Ameriško kmetijsko ministrstvo je zaradi izbruha slinavke in parkljevke sprejelo ukrep o začasni prepovedi uvoza živine in mesa ter svežih mesnih izdelkov iz vseh držav članic Evropske unije. Ameriški kongres razmišlja o popolni prepovedi uvoza mesa in živine iz vsega sveta, dokler ne bo kmetijsko ministrstvo sposobno zaustaviti prenos bolezni v ZDA. Poleg prepovedi uvoza se je ameriško kmetijsko ministrstvo odločilo, da v Evropo pošlje 40 strokovnjakov, ki bodo nadzorovali in pomagali pri prizadevanjih za omejitev širjenja bolezni.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Redni kongres SLS + SKD
03. 03. 2001 00.00
Po izvolitvi delovnih organov prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki zaseda v Murski Soboti, so delegati sprejeli kongresni poslovnik, nato pa so poslušali poročila o delu stranke v obdobju po združitvenem kongresu nekdanje ljudske stranke in krščanskih demokratov, ki sta jih poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič. Vsi trije so pozvali delegate, naj prispevajo k enotnosti SLS+SKD, ki je nujna za ponovno krepitev stranke.
Prvi redni kongres SLS+SKD
03. 03. 2001 00.00
Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.
Haider sprožil nov škandal
02. 03. 2001 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je vnovič povzročil škandal, tokrat z zmerljivko na račun vodje judovske skupnosti v Avstriji Ariela Muzicanta. Haiderja so obsodili predstavniki levičarskih strank, pa tudi koalicijske Ljudske stranke. Haider je že pred dnevi ozmerjal nemškega kanclerja Schröderja z zgubo, zunanjega ministra Fischerja s teroristom, francoskega predsednika Chiraca pa je primerjal s kurtizano, ki deli lekcije o morali.
Svetovni zakladi v ameriški knjižnici
02. 03. 2001 00.00
Več kot polovica od 121 milijonov knjig, ki jih hranijo v ameriški kongresni knjižnici, je napisana v 460 jezikih, so ob otvoritvi stalne razstave Svetovnih zakladov povedali predstavniki knjižnice. Na njej si bo mogoče ogledati številne primerke zgodnjih del, fotografije, vključeni pa bodo tudi glasbeni in filmski prispevki. Predmeti, ki jih bodo predstavljali na stalni razstavi, se bodo izmenjavali po načelu rotacije.
V SLS+SKD za enotnost
01. 03. 2001 00.00
Po prepričanju predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna so predvsem "zunanji razlogi" krivi, da je stranka na lanskih državnozborskih volitvah izgubila velik del volivcev. Kot je poudaril, je šlo za dogodke, ki so bili povezani s "povsem neustreznim" združevanjem ljudske stranke in krščanskih demokratov, koalicijo Slovenija, dvokrožnim večinskim volilnim sistemom ter razcepom v stranki in ustanavljanjem Nove Slovenije. Delegati prvega rednega volilnega kongresa, ki bo v soboto zasedal v Murski Soboti, imajo zato priložnost, da izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo akcijsko enotnost stranke, seveda ob doslednem spoštovanju njene notranje demokracije", je dejal Zagožen.
Predrag Bulatović namesto Momirja
24. 02. 2001 00.00
V Bijelini potega drugi kongres Socialistične194160ljudske stranke (SNP)194160Črne gore, na katerem sodeluje 468 delegatov - 332 izbranih v občinskih organizacijah in 136 članov glavnega odbora SNP, ki imajo pravico biti predstavnik na kongresu. Kongres bo, kot je napovedano, sprejel pet resolucij: "svobodna in enakopravna Črna gora v mednarodno priznani Jugoslaviji", "na demokratični način do demokratične Črne gore v demokratični skupni državi", "mednarodne integracije ter odprto in enakopravno medstrankarsko sodelovanje", "kvalitetno gospodarstvo in poštena privatizacija –
Posvet Mladega foruma ZLSD
17. 02. 2001 00.00
Mladi forum ZLSD je danes v Ljubljani pripravil posvet vodij klubov in razširjeno sejo predsedstva. Na posvetu - namenjen je programskim in kadrovskim pripravam Mladega foruma na kongres stranke, udeležil pa naj bi se ga tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor - bodo po besedah organizatorjev precej pozornosti namenili tudi aktualni problematiki ilegalnih prebežnikov, predlogu letošnjega proračuna, oblikovanju parlamentarnih delovnih teles ipd.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Pahor v Velenju o koaliciji
10. 02. 2001 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je na Forumu svetnikov stranke v Velenju spregovoril o stališčih stranke do aktualnih dogajanj v Sloveniji. Poudaril je, da bo ZSLD letos posebno pozornost namenila konceptu regionalnega razvoja Slovenije. Prvi mož ZLSD je delo koalicije ocenil kot dobro. Vse, pravi Pahor, ni idealno, vendar smo nekatere stvari naredili boljše, kot smo pričakovali. "Čeprav od ustanovitve nove slovenske vlade še ni minilo sto dni, sta za nami dve pomembni odločitvi. Oblikovali smo predlog letošnjega proračuna, ki bo slovenski vladi omogočil, da vodi aktivno razvojno politiko, ter predlog novega poslovnika, ki bo parlamentu odprl možnost še bolj kakovostnega in demokratičnega dela," je menil.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Kongres o prostovoljstvu
02. 02. 2001 00.00
Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva (SF) prireja tretji slovenski kongres prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljcev in nevladnih organizacij pri zmanjševanju posledic revščine, ki se je zjutraj začel v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, zaključil pa se bo jutri. Letos ima dogodek, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, še posebno težo, saj je OZN leto 2001 razglasila za Mednarodno leto prostovoljstva. Slavnostni govornik, predsednik Kučan, se je na začetku kongresa prostovoljcem v imenu države zahvalil za opravljeno delo, za zavzetost in za človeško toplino, ki so jo razdajali drugim. V govoru se je med drugim dotaknil tudi problema socialne izključenosti, pri čemer je opozoril, da postaja begunstvo v zadnjem desetletju vse bolj pomemben vidik te izključenosti.
Odstop Bulatovića
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Socialistične ljudske stranke (SNP) in nekdanji premier ZRJ Momir Bulatović je odstopil z vodilnega položaja največje črnogorske opozicijske stranke, je poročal Radio Indeks, ki se sklicuje na vire SNP. Črnogorski in beograjski mediji so te dni namigovali, da bo Bulatović odstopil oziroma da bo zamenjan, vendar je po statutu za take kadrovske zamenjave pristojen le kongres stranke.
Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.
Rupel s predstavniki slovenske Istre
24. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Ljubljani sestal s predstavniki civilne družbe iz slovenske Istre. Predstavniki različnih organizacij, mnenjskih skupin, društev in gibanj, ki delujejo pod skupnim imenom Skupaj za Slovensko Istro, so ministru predstavili svoje poglede na reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, pa tudi Italijo.