N'
Streetova si je zlomila nogo
13. 03. 1998 16.06
Olimpijska zmagovalka v superveleslalomu Američanka Picabo Street si je pri padcu na smuku na finalu svetovnega pokala v Crans Montani zlomila nogo, so sporočili iz bolnišnice v trideset kilometrov oddaljenem Sionu, kamor so jo prepeljali s helikopterjem. Zdravnik organizacijske službe Patrick Vouilloz je dejal, da si je zlomila levo stegensko kost in da jo bodo še danes popoldne operirali. Generalni sekretar Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gianfranco Kasper je dejal, da je padla zaradi njene napake in ne zaradi pripravljenosti proge ali morebitne slabše vidljivosti. "Na začetku proge jo je v enem izmed skokov odneslo predaleč, pri tem pa je bila po pristanku preveč nagnjena nazaj. Skušala se je postaviti v smukaško prežo, kar pa ji ni uspelo. Padla je, ustavila pa jo je zaščitna mreža ob progi," je padec opisal Kasper.
Po padcu Streetove smuk v Crans Montani prekinjen in odpovedan
13. 03. 1998 16.05
Zadnji smuk alpskih smučark za svetovni pokal v tej sezoni, ki je bil na programu finala v Crans Montani, je bil po hudem padcu Američanke Picabo Street prekinjen in nato tudi odpovedan. Pred šestindvajsetletno Streetovo je nastopila le Michaela Dorfmeister. V smukaškem seštevku svetovnega pokala je že pred to odpovedano tekmo lovoriko osvojila Nemka Katja Seizinger, ki je po odpovedi že dokončno osvojila tudi skupni seštevek svetovnega pokala, drugič po letu 1996. Pred zadnjima tekmama v slalomu in veleslalomu ima 1615 točk, drugouvrščena Martina Ertl 1348, Hilde Gerg pa 1286. Ženska tekma v Crans Montani je potekala po isti progi kot moška dobro uro pred tem, zaradi skrajšanja proge za smučarje pa je bila tudi dolžina na obeh tekmah enaka. Po padcu Streetove je bil smuk prekinjen, nato pa je tekmovalna žirija tekmo odpovedala. Uradno ni bilo dovolj časa, da bi start lahko ponovili.
Politični vzhodi v vzhodni Slavoniji prepovedani do začetka avgusta
13. 03. 1998 10.03
Hrvaška vlada je v četrtek do 1. avgusta letos prepovedala politične shode v vzhodni Slavoniji. Za to odločitev se je odločila po nedavnih incidentih pripadnikov hrvaških desničarskih skrajnežev proti srbski manjšini. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, hrvaška vlada meni, da je mirna reintegracija vzhodne Slavonije v hrvaško državo prednostna naloga vladne politike. Medtem pa so oblasti v Kninu prepovedale shod, ki so ga za soboto napovedali pripadniki Hrvaške stranke prava (HSP), ki naj bi bili odgovorni za incidente v vzhodni Slavoniji 14. februarja letos.
Kim Dae Jung zagotovil splošno amnestijo
13. 03. 1998 10.02
Dobra dva tedna po imenovanju je novi predsednik Južne Koreje Kim Dae Jung danes zagotovil splošno amnestijo za več kot 5,5 milijona ljudi. Kazen bodo tako znižali več kot 30.000 ljudem, obsojenim na zaporno kazen, med katerimi je tudi več kot deset političnih zapornikov. Predsednikovo odredbo o pomilostitvi je potem, ko jo je sprejela vlada, napovedalo pravosodno ministrstvo.
Pacific Swan se bo zasidrala na severnem Japonskem
13. 03. 1998 10.01
Ladja Pacific Swan s 30 tonami jedrskih odpadkov, ki je pred dvema mesecema odplula iz Francije, je danes prejela dovoljenje, da se je zasidrala na severnem Japonskem. Guverner Morio Kimura je včeraj dejal, da posadki ladje ne bodo izdali omenjenega dovoljenja, dokler od premiera Rjutara Hašimota ne bo prejel potrdila o stalnem odlagališču jedrskih odpadkov. Po petkovem srečanju s Hašimotom je Kimura 26-članski posadki ladje izdal dovoljenje, da ladjo zasidrajo in jo raztovorijo.
Splošna mobilizacija v Severni Koreji
13. 03. 1998 09.47
Severnokorejska vlada je po nepotrjenih podatkih iz Seula odredila "splošno mobilizacijo" v vsej državi. Po podatkih obveščenih krogov v južnokorejskem glavnem mestu je odredba stopila v veljavo v četrtek opolnoči, prebivalci pa naj bi bili v stanju "pripravljenosti na vojno".
Boris Jelcin hudo prehlajen
13. 03. 1998 09.46
Ruski predsednik Boris Jelcin je zaradi hudega prehlada odpovedal vse za danes napovedane obveznosti, so sporočili iz Kremlja, kjer pa niso želeli pojasniti, kje je trenutno predsednik oziroma ali je morda v bolnišnici. Kot je dejal kremeljski tiskovni predstavnik, je Jelcin zaradi prehlada izgubil glas, zdravniki pa so mu že predpisali antibiotike. Pred tem je Boris Jelcin v tradicionalnem petkovem radijskem nagovoru državljane pozval, naj poskrbijo za boljšo kakovost prehrambenih izdelkov. Poudaril je, da boljše kakovosti ni mogoče doseči le z ukrepi inšpektorjev, temveč jo narekuje povpraševanje.
V eksploziji bombe v Jeruzalemu ranjeni štirje Palestinci
13. 03. 1998 09.30
V današnji eksploziji bombe v vzhodnem Jeruzalemu so bili lažje ranjeni štirje Palestinci, je sporočila policija. Po prvih podatkih naj bi bila bomba podtaknjena v neko izložbo.
Frederik De Klerk se ločuje
13. 03. 1998 08.08
Nekdanji južnoafriški predsednik Frederik de Klerk je nedavno priznal izvenzakonsko razmerje, zaradi katerega se namerava ločiti od soproge, s katero je bil poročen 39 let in s katero imata tri odrasle otroke. Predsednik Južnoafriške republike za časa odprave apartheida in dobitnik Nobelove nagrade za mir skupaj z Nelsonom Mandelo leta 1993 je javno priznal, da je zaljubljen v soprogo grškega ladjarja Tonija Giorgiadesa, Elito Giorgiades. 61-letni De Klerk je, kot piše Sunday Times, izjavil, da njegova žena Merike dolgo ni pristala na ločitev, a je na koncu sprevidela, da nima izbire. Po De Klerkovih besedah bosta kljub vsemu ostala dobra prijatelja. Gospa De Klerk ni hotela govoriti z novinarji, medtem ko je gospa Giorgiades za Sunday Times povedala, da se s soprogom dogovarja o nadaljnjih postopkih.
Neprijetno se je imenovati Al Nino
13. 03. 1998 08.06
Vremenski pojav El Nino že mesece izziva naravne katastrofe širom sveta s smrtnimi žrtvami in ogromno gmotno škodo, pa ni najprijetneje, če ima kdo podobno ime, poroča agencija Associated Press. Alfonso Nino iz kalifornijskega mesteca Nipomo, ki je v telefonski imenik vpisan kot Al Nino, prejema besne klice ljudi, ki mislijo, da ima podnebni pojav - telefon. Pred kratkim ga je navsezgodaj zbudila jezna jezikava ženska, ki se je pritožila čez slabo vreme. Upokojeni morjeplovec ji je odgovoril s primernim mornarskim besednjakom in spustil slušalko. "Takšnih klicev je bilo že več, z vselej istim vprašanjem: zakaj to počnem. Odgovarjal sem, da nisem imel pametnejšega dela," je izjavil 74-letni Nino, ki mu je stvar presedla in mu ni več do šale.
30 ljudi ranjenih, 200 aretiranih na protestih proti Pinochetu
12. 03. 1998 10.10
V protestih proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu je bilo v sredo v mestih Santiago in Valparaiso ranjenih 30 ljudi, več kot 200 pa so jih aretirali, je bilo slišati iz policijskih krogov. Siloviti spopadi so izbruhnili v mestnem okraju La Victoria v južnem delu Santiaga. Sedem policistov je bilo ranjenih, 174 oseb pa so aretirali. Okraj La Victoria je bil med Pinochetovo diktaturo (1973-1990) pogosto prizorišče protestov, ki so jih policisti zatrli s silo.
Lloyd: kosovski konflikt je treba rešiti znotraj ZRJ
12. 03. 1998 10.09
Po mnenju posebnega odposlanca Evropske unije Tonyja Lloyda je treba kosovski konflikt rešiti znotraj ZR Jugoslavije. Lloyd je po kratkem obisku v Beogradu v sredo dejal: "Mednarodna skupnost ne pozna nikakršne možnosti za spremembo meja." Lloyd se je pred tem pogovarjal s srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem. Srbskemu vodstvu je izrazil "globoko zaskrbljenost" kontaktne skupine zaradi "pretirane uporabe nasilja" srbske policije nad civilisti na Kosovu. Pojasnil je, da so države kontaktne skupine trdno odločene izpeljati ukrepe, o katerih so se sporazumeli.
Disciplinski postopek proti ameriškim marincem
12. 03. 1998 10.09
Proti ameriškim marincem, vpletenim v incident v Italiji, v katerem je umrlo 20 potnikov žičnice, katere nosilno vrv je presekalo ameriško vojaško letalo, bodo sprožili disciplinski postopek, je sporočil Pentagon. Posebna komisija je ugotovila, da je letalo letelo prenizko, za kar je kriva njegova štiričlanska posadka. Uradno bodo izsledke preiskave predstavili danes v Italiji.
Poul Nyrup Rasmussen zmagovalec volitev na Danskem
12. 03. 1998 10.08
Danski premier, socialdemokrat Poul Nyrup Rasmussen, je zmagovalec sredinih predčasnih splošnih volitev. "Svoje delo bomo nadaljevali," je napovedal Rasmussen po presenetljivo dobrih rezultatih, ki jih je dosegla njegova stranka. Z izidi volitev naj bi jutri uradno seznanil kraljico Margareto II. V novoizvoljenem folketingu (parlamentu) ima Rasmussen glede na začasne izide volitev skupaj s koalicijskimi partnerji iz socialliberalne stranke Radikale Venstre ter še dvema strankama en glas večine. Rasmussen je napovedal "politiko sredine", kar so opazovalci ocenili kot ponudbo za sodelovanje z dvema manjšima strankama sredine, ki sta med predvolilnim bojem še podpirali desnoliberalnega vodjo opozicije Uffeja Ellemann-Jensena. Preštevanje glasov, ki je potekalo ponoči, je napovedovalo tekmovanje s tesnim izidom med Rasmussenom in Ellemann-Jensenom.
Odstopil kitajski zunanji minister
12. 03. 1998 10.07
Dolgoletni kitajski zunanji minister, 69-letni Qian Qichen, je odstopil. Qian je svojo odločitev sporočil na novinarski konferenci v Pekingu, rekoč, da je delo vodje diplomacije zelo težko, njegova starost pa mu ne dovoljuje več, da bi ga učinkovito opravljal. Ljudska skupščina naj bi naslednji teden izbrala novega zunanjega ministra. Na novinarski konferenci je Qian Qichen spregovoril tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Glede Kosova je dejal, da Kitajska v uvedbi embarga na izvoz orožja v ZR Jugoslaviji vidi možnost za preprečitev nadaljnjega prelivanja krvi, četudi ni nujno, da bo takšen ukrep rešil vse probleme. Sicer pa je Qian posvaril pred poskusi separatizma na Kosovu in ponovil, da je položaj v pokrajini notranja zadeva ZRJ. Hkrati je dejal, da bi bilo treba vsekakor spoštovati pravice vseh etničnih skupin v državi.
Černomirdin napovedal rusko-ameriški vrh za sredo letošnjega leta
12. 03. 1998 09.46
Ruski premier Viktor Černomirdin je v Washingtonu sinoči napovedal, da naj bi bilo prihodnje rusko-ameriško vrhunsko srečanje sredi letošnjega leta. Na skupni novinarski konferenci z ameriškim podpredsednikom Alom Goreom po seji rusko-ameriške komisije za gospodarsko in tehnološko sodelovanje je Viktor Černomirdin izrazil upanje, da bodo rusko-ameriški vrh pripravili letos, ni pa povedal, kje naj bi potekal. Ruski premier je tudi spomnil, da naj bi spodnji dom ruskega parlamenta ratificiral rusko-ameriško pogodbo o jedrskem razoroževanju START II.
V Južni Koreji bo letos 1,5 milijona oseb brezposelnih
12. 03. 1998 08.20
Število brezposelnih v Južni Koreji naj bi letos po ocenah ministrstva za delo znašalo 1,5 milijona delavcev. Kot so sporočili predstavniki tega ministrstva, izgubi v tej azijski državi dnevno zaposlitev okoli 10.000 oseb. Za leto 1998 je bilo prvotno načrtovano milijon brezposelnih, vendar pa se je v letošnjem januarju brezposelnost z 2,3 odstotka zvišala na 4,1 odstotka, kar je posledica kriznih razmer v azijskih državah.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja nasprotuje sprejemu novele o denacionalizaciji
11. 03. 1998 16.48
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) še naprej odločno nasprotuje sprejemu novele zakona o denacionalizaciji, ki je protiustavna, protievropska in protirazlaščenska. Na novinarski konferenci so predstavniki ZLRP izrazili pričakovanje, da bo SLS, ki "naj se neha pregovarjati z LDS" in naj zavzame jasno stališče do novele zakona, v DZ glasovala proti zakonu v celoti. ZLRP opozarja, da ustavno sodišče doslej v mnogih presojah v zakonu o denacionalizaciji ni našlo bistvenih ustavnih neusklajenosti in je večkrat poudarilo, da zakona po šestih letih veljavnosti ni mogoče spreminjati. SLS, ki je privolila v pogajanja z LDS o spremembah zakona, je po mnenju ZLRP ravnala napačno; v ZLRP so pravilno presodili, da LDS ne bo popustila pri revizijah že pravnomočnih odločb v postopku denacionalizacije.
Problematika počitniških domov na Hrvaškem vztraja tudi letos
11. 03. 1998 16.30
Kot vse kaže, se na področju problematike počitniških domov v lasti slovenskih podjetij na Hrvaškem tudi letos ne bo premaknilo na bolje. Slovenska podjetja s svojim premoženjem v Hrvaški ne morejo normalno razpolagati, saj jim je onemogočena uporaba domov, njihova prodaja in sklepanje najemnih pogodb, so na posvetu povedali predstavniki podjetij, lastnikov počitniških domov. Dodali so, da vse njihove prošnje in želje, ki zadevajo reševanje omenjenega problema, pri ustreznih državnih in interesnih institucijah naletijo na gluha ušesa. Tako lahko slovenska podjetja le upajo, da bo tudi letos, kot že v minulih letih, prišlo do moratorija na izvajanje nekaterih hrvaških predpisov, sprejetih leta 1992, kar bi vsaj delno rešilo letošnjo sindikalno turistično sezono. Posveta, ki sta ga priredila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Turistična zveza Slovenije, udeležila pa so se ga številna podjetja-lastniki počitniških domov na Hrvaškem, naj bi se udeležil tudi sekretar za turizem Tomaž Zajec. Vendar je slednji sodelovanje v zadnjem trenutku zaradi obveznosti odpovedal. To je med navzočimi predstavniki podjetij sprožila ogorčenje, saj so jo razumeli kot nov dokaz za to, da ustrezne državne institucije za njihove težave nimajo posluha.
Letos se bodo nadzorovane cene dvignile za 6%
11. 03. 1998 16.29
T.i. nadzorovane cene, kot so elektrika, zemeljski plin, naftni derivati, učbeniki in drugi izdelki ter storitve, ki so pod pristojnostjo vlade, se bodo letos dvignile od šest do devet odstotkov. Letošnji dvig nadzorovanih cen bo na nižji ravni kot prejšnja leta, glavni val podražitev pa pa bo v letošnji prvi polovici leta, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. O letošnji 8-odstotni ciljni inflaciji pa je dejal, da jo bo sicer težko doseči glede na različne pritiske in 2,3-odstotno rast cen v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim decembrom. Zanesljivost in realnost napovedi o 8-odstotni rasti cen bo bolj jasna šele junija. Ministrstvo za ekonomske odnose naj bi v prihodnje namenjalo več pozornosti notranjemu trgu in vprašanjem varstva konkurence ter potrošnikov, zmanjševalo pa nadzor nad cenami. V košarici maloprodajnih cen vlada zdaj nadzira 18 odstotkov cen, kar je bistveno manj kot lani, ko je bil delež nadzorovanih cen skoraj tretjinski.
Zakon o varstvu živali ne more v obravnavo
11. 03. 1998 16.28
Poslanec SDS Pavel Rupar je februarja v zakonodajno proceduro vložil evropsko primerljiv predlog zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki pa ne more biti obravnavan, dokler ne bo dokončan postopek obravnave zakona o zaščiti živali, ki sta ga leta 1994 vložila poslanca SNS Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič, ki pa za umik nimata posluha, je poudaril Rupar. Poslanec SDS Janez Mežan pa je predstavil stališča stranke do nedavno sprejetega zakona o športu, ki naj bi bil slab in delu športa nenaklonjen.
V petek 13. marca bo vlada predstavila predlog proračuna
11. 03. 1998 16.24
Premier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci napovedal, da bo vlada predvidoma v petek, 13. marca, predstavila končni predlog proračuna za tekoče leto, natančneje pa o državni blagajni ni želel govoriti, ker sklepna usklajevanja o posameznih postavkah še potekajo. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi je predsednik vlade znova opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, po katerem je Cerkev upravičena do vračanja v naravi, ter poudaril, da se je vladna koalicija uskladila o vseh vprašanjih denacionalizacije, v zvezi z 19. členom zakona, ki določa, da naj bi omejili vračanje premoženja v naravi v primerih, v katerih je Cerkev gozdove in kmetijska zemljišča dobila s fevdalnimi listinami. O tej točki naj bi odločili poslanci, ker so mnenja deljena. Premier je tudi pojasnil, da pogajanja o odkupu gozdov od Cerkve še potekajo in da obe pogajalski strani čakata na razplet pri sprejemanju novele zakona o denacionalizaciji. Premier je na vprašanje o odnosih z ZRJ povedal, da je za zdaj dejstvo le, da je do sestanka prišlo. Pričakovanja, da bi Slovenija zaradi gospodarskih pritiskov normalizirala odnose z ZRJ, pa so nerealna, je zatrdil premier. Slovenija bo vztrajala pri načelni politiki in ne misli popustiti nenavadnim pritiskom, kot je prepoved uvoz slovenskega blaga.
Pinochet bo danes zaprisegel kot doživljenjski senator
11. 03. 1998 11.45
Nekdanji čilski diktator general Augusto Pinochet bo danes zaprisegel kot doživljenski senator. Policija v Valparaisu je v povečani pripravljenosti, saj so proti Pinochetu in v njegovo podporo v tem pristaniškem mestu napovedane številne demonstracije. Pinochet se je v torek umaknil s položaja poveljnika vojske. Po ustavi mu pripada pravica do mesta senatorja. Pinochetovi politični načrti so med ljudmi in demokratičnimi strankami naleteli na ostra nasprotovanja. Policija je med včerajšnjimi demonstracijami proti Pinochetu aretirala približno 100 ljudi.
Tirana zahteva namestitev NATO-vih enot na jugoslovansko-albanski meji
11. 03. 1998 11.44
Albanija bo od zveze NATO zahtevala, naj namesti svoje enote na mejo z ZR Jugoslavijo, da bi lahko bolje nadzirala položaj na nemirnem Kosovu, predvsem trgovino z orožjem, je v Tirani včeraj zahteval državni sekretar v albanskem obrambnem ministrstvu Perikli Teta. Pred odhodom v Bruselj, kjer bo na današnjem srečanju z veleposlaniki članic zveze NATO vodil albansko delegacijo, je Teta še dodal, da Albanija podpira namestitev enot "bodisi v Albaniji, bodisi na Kosovu".
Suharto sedmič zaprisegel kot predsednik države
11. 03. 1998 10.00
Indonezijski predsednik Suharto je danes že sedmič zaprisegel kot vodja države, potem ko ga je ljudska skupščina včeraj soglasno potrdila na položaju. 76-letni Suharto, ki vlada že 32 let, je zaprisegel pred posvetovalno skupščino, najvišjim indonezijskim organom. 1.000 članov skupščine bo danes izvolilo tudi novega podpredsednika; edini kandidat za položaj drugega najvplivnejšega moža Indonezije je dosedanji minister za tehnologijo Baharudin Jusuf Habibi.
V Zaliv priplula še tretja ameriška letalonosilka
11. 03. 1998 09.58
Ameriška navzočnost v Perzijskem zalivu je v okviru iraške krize dosegla nov vrhunec. Z obrambnega ministrstva v Washingtonu so v torek sporočili, da naj bi v Zaliv v četrtek priplula še tretja letalonosilka USS John Stennis. Kot letalonosilka George Washington in Independence ima tudi ta na krovu več kot 70 letal, od tega je kakih 50 bojnih. USS John Stennis spremljata križarka in rušilec.
Mednarodna skupnost ne sme Makedoniji obrniti hrbta
11. 03. 1998 09.54
Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj priporočilo, da bi morale preventivne mirovne enote ZN za Makedonijo (UNPREDEP) ostati v državi tudi po 31. avgustu, ko jim poteče mandat. "Menimo, da zaradi položaja v regiji mednarodna skupnost sedaj ne sme obrniti hrbta Makedoniji," so dodali na zunanjem ministrstvu. Enote UNPREDEP štejejo 700 pripadnikov, od tega 350 ameriških.
V nordijski kombinaciji zmaga Stecherju
11. 03. 1998 08.48
Na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v švedskem Falunu je zmagal Avstrijec Mario Stecher, ki je bil po skokih drugi. Pred drugouvrščenim Norvežanom Bjarte-Engenom Vikom je imel na koncu le osem desetink prednosti, tretji Norvežan Fred Borre Lundberg pa je zaostal 2,6 sekunde za zmagovalcem.
Venezuela ne namerava izstopiti iz OPEC
11. 03. 1998 08.26
Venezuela ne bo izstopila iz organizacije držav izvoznic nafte OPEC, je povedal zunanji minister omenjene države Miguel Burelli Rivas. OPEC je v zadnjem času zašel v manjšo krizo, Venezuela pa se nahaja med največjimi kritiki obstoječega sistema kvot, ki predpisuje dovoljeno količino izvoza nafte. Predstavniki OPEC-a so Venezuelo večkrat obtožili kršitve obstoječega sistema, kar naj bi povzročilo znižanje svetovnih cen nafte. Venezuela naj bi po predpisih OPEC dnevno črpala le 2,58 milijona sodčkov nafte, vendar pa je v zadnjem času črpala veliko večjo količino. Kot zatrjujejo predstavniki venezuelske državne naftne družbe, Venezuela ne namerava prenehati s črpanjem večje količine nafte, saj bi s tem omogočila, da ji konkurenti prevzamejo trge, poleg tega pa je nafta glavni venezuelski devizni vir.
Nemški finančni minister načrtuje 2,5-odstotni proračunski primanjkljaj
11. 03. 1998 08.25
Nemški finančni minister Theo Waigel v letu 1998 pričakuje 2,5-odstotni proračunski primanjkljaj. Lani je omenjeni primanjkljaj znašal 2,7 odstotka. Bruto družbeni produkt Nemčije naj bi po Waigelovem mnenju dosegel vrednost med 2,5 in 3 odstotki, zmanjšala pa naj bi se tudi brezposelnost, največji problem nemškega gospodarstva.