PREDSEDNIK

Zgodovinski hotel za Jelcina

16. 04. 1998 08.54

Ruski predsednik Boris Jelcin bo med obiskom na Japonskem stanoval v hotelu z razgibano zgodovino. Hotel Kawana v letovišču z enakim imenom na polotoku Izu, ki leži približno 100 kilometrov jugozahodno od Tokia, je med drugim znan po tem, da sta v njem leta 1954 preživela medene tedne Marilyn Monroe in Joe DiMaggio. Češnje, ki so posajene v parku v okolici hotela, vrtnarji srbno skrivajo v senci, zato da bi zacvetele prav v času predsednikovega obiska. Posteljo, v kateri naj bi spal Jelcin, so morali podaljšati na 2,30 metra. Sicer je hotel s 140 sobami opremljen v evropskem slogu 30-ih let tega stoletja. Hotel Kawana je bil leta 1958 prav tako prizorišče snemanja filma Razbojnik in gejša z Johnom Waynom v glavni vlogi.

Chirac zavrača zadržanost do evropskega združevanja

16. 04. 1998 08.01

Francoski predsednik Jacques Chirac je na novinarski konferenci v Parizu zavrnil zadržanost do evropskega združevanja. "Mnogi ljudje so zaradi takšnega razvoja vznemirjeni. Razumem njihovo zadržanost in strahove, vendar pa so ti neutemeljeni in pretirani," je poudaril.

Tuđman sprejel delegacijo makedonskega sobranja

16. 04. 1998 08.00

Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je danes sprejel delegacijo makedonskega sobranja na čelu z njegovim predsednikom Titom Petkovskim.

Vodja danske diplomacije v Beogradu

15. 04. 1998 17.27

Na enodnevni obisk v Beograd je danes prispel vodja danske diplomacije Niels Helveg Petersen.

Delegacija Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije pri predsedniku državnega zbora

15. 04. 1998 16.29

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik in predsednik odbora DZ za gospodarstvo Jože Zagožen sta danes sprejela delegacijo Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Gostje so ju seznanili z "izjemno kritičnim materialnim in socialnim stanjem v obeh panogah" in opozorili, da brez ukrepov vlade in državnega zbora ne vidijo rešitev za omenjeni panogi, ki zaposlujeta 39.000 delavk in delavcev.

Jelcin podpisal zakon o nacionalizaciji vojnega plena Rdeče armade iz Nemčije

15. 04. 1998 16.22

Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal zakon o nacionalizaciji umetniških del, ki jih je Rdeča armada po drugi svetovni vojni zaplenila v Nemčiji in prepeljala v takratno Sovjetsko zvezo. Hkrati je naložil ustavnemu sodišču, da preuči, če je zakon v skladu z ustavo.

Mila Kačič in Alojzij Šuštar častna meščana Ljubljane

15. 04. 1998 07.59

Na včerajšnji slavnostni seji mestnega sveta mestne občine Ljubljana, ki so jo pripravili v počastitev praznika slovenske prestolnice, so pesnici in igralki Mili Kačič ter upokojenemu nadškofu in metropolitu Alojziju Šuštarju izročili listini o imenovanju za častna meščana mesta Ljubljane. Po seji je predsednik mestnega sveta MOL Dimitrij Kovačič v prostorih Kluba 11 v mestni hiši odkril tudi spominsko vitrino s prepisom darilne listine iz leta 1243.

Predsednik ECAC na obisku v Sloveniji

15. 04. 1998 07.56

Na prvi uradni obisk v Slovenijo je včeraj prispel predsednik Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) Andre Auer. Gostitelji, predstavniki Uprave RS za zračno plovbo, bodo gosta seznanili z delovanjem uprave in procesom prilagajanja, ki ga prinaša vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, predstavili pa mu bodo tudi predlog novega zakona o letalstvu.

Komisija DZ za narodnosti v Lendavi

15. 04. 1998 07.51

Komisija DZ za narodne skupnosti je včeraj v Lendavi razpravljala o uresničevanju ustavnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Janez Podobnik v Sarjevu predal tovor humanitarne pomoči za BiH

14. 04. 1998 16.42

Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je na ploščadi pred sarajevsko železniško postajo slovesno predal tovor slovenske človekoljubne pomoči Bosni in Hercegovini (BiH). Sanitetni material in zdravila v vrednosti 98 milijonov tolarjev so namenjena bolnišnicam na celotnem območju BiH.

Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine

14. 04. 1998 11.23

Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.

Nekdanji predsednik JAR Botha prispel na sodišče

14. 04. 1998 11.09

Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Pieter Botha je danes prispel na sodišče v južnoafriški vasici George. Bothi naj bi sodili zaradi vztrajnega zavračanja sodelovanja z državno komisijo, ki je zadolžena za preučevanje zločinov med apartheidom.

Scalfaro na Japonskem

14. 04. 1998 10.02

Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je začel večdnevni državniški obisk na Japonskem. V ponedeljek ga je že sprejel japonski cesar Akihito s soprogo Mičiko.

Delovanje slovenskih društev v BiH zasluži posebno podporo

14. 04. 1998 08.59

Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je včeraj v pogovoru za STA ob izteku prvega dne obiska Sarajeva povzel vsebino posameznih srečanj ter v zvezi s problematiko Slovencev v Bosni in Hercegovini (BiH) poudaril, da bi morala "slovenska država s posebno pozornostjo podpreti delovanje slovenskih društev v tej državi ter pri tem upoštevati težko socialno, materialno in tudi zdravstveno stanje njihovih članov."

Peterle obiskal v potresu prizadete kraje

14. 04. 1998 08.00

Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je včeraj obiskal kraje, ki jih je huje prizadel potres. Ogledal si je prizadeta območja v občinah Tolmin, Bovec, Kobarid in Bohinj, kjer se je tudi pobliže seznanil s trenutnim stanjem, škodo, ki je nastala in odpravljanjem posledic potresa.

Sadako Ogata v Črni Gori

14. 04. 1998 07.53

Predsednik Črne Gore Milo Djukanović in visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata sta se včeraj v Podgorici pogovarjala o pogojih za iskanje trajnih rešitev vprašanja razseljenih oseb. Djukanović je Ogato obvestil, da v Črni Gori trenutno živi več kot 30.000 beguncev ter dodal, da skrb zanje predstavlja veliko obremenitev za finančno izčrpano gospodarstvo republike. Visoka komisarka ZN za begunce pred tem obiskala begunski naselji v Nikšiću.

Predsednik DZ Podobnik odpotoval v Sarajevo

13. 04. 1998 09.39

V Sarajevo je dopoldne odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se bo v naslednjih dveh dneh mudila v glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) ter med drugim tamkajšnjim predstavnikom uradno predala tovor sanitetnega materiala in zdravil iz okvira slovenske humanitarne pomoči BiH. Po sprejemu na sarajevskem letališču bodo člani delegacije prvi dan obiska najprej odšli na pogovore na slovensko veleposlaništvo, ki ga vodi veleposlanik Drago Mirošič, in se zatem v prostorih kulturnega društva Ivan Cankar srečali s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. V BiH živi okoli 20.000 oseb slovenske narodnosti ali potomcev slovenskih prednikov, med katerimi se bodo srečanja s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poleg sonarodnjakov iz Sarajeva udeležili tudi predstavniki slovenskega življa iz Tuzle, Zenice, Travnika, Viteza in Kaknja.

Jelcin vztraja pri Kirijenku

13. 04. 1998 07.40

Ruski predsednik Boris Jelcin je pred srečanjem z začasnim ruskim premierom Sergejom Kirijenkom povedal, da bo brezkompromisno vztrajal pri svojem kandidatu za predsednika vlade. Dejal je, da dumi ne bo predlagal nobenega drugega kandidata kot Kirijenka.

Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi

12. 04. 1998 11.10

Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.

Naprodaj otok v južnem Pacifiku

12. 04. 1998 10.56

Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.

Rekorden dobiček Chryslerja

11. 04. 1998 10.37

Avtomobilska korporacija Chrysler iz Združenih držav Amerike je v prvem trimesečju 1998 dosegla rekorden čisti dobiček,ki je znašal kar 1,052 milijarde USD, kar je za 23 milijonov USD več kot v enakem obdobju lani. Osnovni dobiček na redno delnico je bil v prvem letošnjem četrtletju 1,63 dolarja, kar je najvišji Chryslerov četrtletni dobiček v njegovi zgodovini. Kot je povedal predsednik korporacije Robert Eaton, so poslovni rezultati odraz prilagodljivosti podjetja, ki se je znalo odzvati na zahtevne okoliščine. Ta mesec bo Chrysler začel prodajati tudi nove modele, in sicer Chrysler 300M in luksuzno vozilo Chrysler LHS.

Ruski komunisti se bodo obrnili na ustavno sodišče

10. 04. 1998 17.55

Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je v Moskvi danes napovedal, da se bodo ruski komunisti v sporu glede sestave nove vlade obrnili na ustavno sodišče. To naj bi ugotovilo, če predsednik Boris Jelcin lahko parlamentu trikrat predlaga istega kandidata za predsednika vlade, je Zjuganov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Ruske agencije so še poročale, da je duma danes prejela grožnjo o podtaknjeni bombi, tako da so morali poslanci zapustiti poslopje parlamenta.

Več kot 150.000 ljudi izrazilo naprotovanje predlogom pokojninske reforme

10. 04. 1998 17.50

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob tem, ko so pripravljali množični protestni shod pod geslom Za varno starost 28. marca v Ljubljani, zbirali tudi podpise v podjetjih in ustanovah proti nekaterim rešitvam reforme pokojninskega sistema, ki so zapisane v beli knjigi. Svoje nasprotovanje tem predlogom je v slabih treh tednih prostovoljno s svojimi podpisi izrazilo več kot 150.000 ljudi, je danes zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič v pismu ministru za delo, družino in socialne zadeve Antonu Ropu.

Jelcin bo Kirijenka znova predlagal

10. 04. 1998 17.45

Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.

V DZ ustanovili Skupino prijateljstva s Poljsko

10. 04. 1998 17.45

Poleg obstoječih skupin prijateljstva z Veliko Britanijo, Češko, Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Zvezno republiko Jugoslavijo, Kanado, Madžarsko, Avstrijo, Združenimi državami Amerike, Hrvaško in Italijo so v slovenskem državnem zboru ustanovili tudi Skupino prijateljstva s Poljsko. V skupini je enajst članov, njen predsednik pa je Janez Kramberger, so sporočili iz DZ.

Angleži ne bodo podprli Johanssona

10. 04. 1998 17.44

Angleška nogometna zveza (FA) ne bo podprla kandidature Šveda Lennarta Johanssona za predsednika Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Predsednik UEFA, ki se poleg generalnega sekretarja FIFA Seppa Blatterja poteguje za izpraznjeno mesto Joaoja Havelanga, je namreč podprl kandidaturo Nemčije za svetovno prvenstvo 2006. Kot večina članic UEFA so kandidaturo Johanssona sprva nameravali podpreti tudi Angleži, ki pa prav tako kot Nemci želijo organizirati SP in so se zato odločili proti Johanssonu.

BiH hvaležna za pomoč Slovenije; želja po nadaljnji podpori

10. 04. 1998 17.40

Svoje bivanje in pogovore v Ljubljani sem izkoristil v prvi vrsti za to, da se Sloveniji zahvalim za prijateljsko in dosledno podporo neodvisnosti in suverenosti BiH ter njeni ohranitvi v mednarodno priznanih mejah, in za pomoč, ki jo je nudila v najtežjih dneh njene zgodovine, je povedal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović v izjavi za javnost po današnjih pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Izetbegović je pozdravil tudi slovensko pobudo za oblikovanje mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH. S predsednikom Kučanom sta se strinjala, da so bili današnji in včerajšnji pogovori, na katerih so se sogovorniki dotaknili številnih dvostranskih in drugih vprašanj, zelo prijateljski in plodni. Izetbegović, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je posebej izpostavil željo Sarajeva, da bi Slovenija "kot ugledna in vplivna država podprla vključitev BiH v evroatlantske integracije, predvsem v Svet Evrope". Visoki gost iz BiH je predsednika Kučana in premiera Janeza Drnovška, s katerim se je srečal včeraj, seznanil s svojim pogledom na trenutni položaj v BiH in na prihodnji razvoj države. "Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so naši pogledi v zvezi s tem vprašanjem skoraj identični," je dejal Izetbegović.

Darbinijan novi armenski premier

10. 04. 1998 17.38

Novi armenski predsednik, 43-letni Robert Kočarijan, je 33-letnega reformista in bivšega finančnega ministra Armena Darbinijana danes imenoval za predsednika vlade. Darbinijan je študiral ekonomijo na univerzi v Moskvi.

Zaradi tornadov v ZDA umrlo najmanj 43 ljudi

10. 04. 1998 09.45

V seriji tornadov, ki so prizadeli jug Združenih držav Amerike, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 43 oseb. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo tudi približno 2000 zgradb. Ameriški predsednik Bill Clinton je v prizadetih delih držav razglasil izredne razmere, žrtvam pa obljubil pomoč. Iz ruševin so samo v zvezni državi Alabama potegnili 32 trupel, 10 ljudi je umrlo v državi Mississippi, ena oseba pa v državi Georgia. Prizadeta območja bo obiskal tudi ameriški podpredsednik Al Gore. Rušilni tornadi so v noči na četrtek divjali s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. Najbolj prizadet je bil okraj Jefferson v Alabami.

Argentinski predsednik naročil aretacijo Šakića

09. 04. 1998 18.28

Argentinski predsednik Carlos Menem je danes sporočil, da je pristojnim organom naročil, naj "poiščejo, aretirajo in privedejo pred sodnika" Dinka Šakića, nekdanjega poveljnika ustaškega koncentracijskega taborišča Jasenovac. V izjavi za Radio Nacional je Menem pojasnil, da bo izraelsko sodstvo morda zahtevalo izročitev Šakića, "ker so bile žrtve judovskega porekla". Šakić živi v Buenos Airesu, vendar so v noči s torka na sredo za njim izgubili sled.