Poslanci
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.
Podprt predlog ustavnega zakona
22. 07. 2000 09.59
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''. Predlagano dopolnitev 80. člena ustave in njen izvedbeni del, ki ga je na podlagi minuli teden sprejetih usmerjevalnih stališč v državnem zboru pripravila parlamentarna pravna služba, je komisija podprla s 15 glasovi proti petim. Za predlagani ustavni zakon so glasovali poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS, proti pa štirje poslanci SDS in poslanec SNS. Državni zbor bo o ustavni spremembi, ki naj bi vnesla določene spremembe v obstoječi volilni model za izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev, po napovedih odločal na naslednjem izrednem zasedanju s pričetkom v torek, 25. julija.
Delovni posvet SLS+SKD
22. 07. 2000 09.58
Ključna misel z delovnega posveta, na katerem so se zbrali predsedniki občinskih odborov, ministri, poslanci, državni svetniki in člani izvršilnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je, da bo stranka imela preveč kandidatov za jesenske državnozborske volitve in se bo zaradi tega težko odločila, kdo bo kandidiral v posameznih volilnih okrajih, je med posvetom v izjavi za javnost povedal predsednik DZ Janez Podobnik in dodal, da bodo morali najprej določiti postopke za izbiro kandidatov in s tem omogočiti izbiro res najboljših. Predsednik stranke Franc Zagožen pa je zatrdil, da je poslanska skupina trdna v svoji odločitvi in bo spremembo ustave podprla tudi med glasovanjem v DZ, podporo tega sklepa pa pričakuje tudi v sami stranki. Na posvetu sta manjkala predsednik vlade Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. Zagožen je še povedal, da se sobotnega sestanka pri predsedniku vlade člani njihove stranke ne bodo udeležili, ker se je tako odločila poslanska skupina. Gre za to, da imajo poslanci veliko obveznosti, vabilo na sestanek pa so prejeli šele v petek zjutraj, zato so Bajuku predlagali prestavitev sestanka na ponedeljek, je povedal predsednik SLS+SKD in dodal, da bo, kot kaže, sestanek potekal brez poslancev in večine ministrov iz njihove stranke. Po njegovih besedah večji del stranke podpira spremembo ustave, vendar pa to ne bi smelo pomeniti razpada koalicije Slovenija, saj ta ne bi smela živeti samo na podlagi odločitve, da se uveljavi nekaj, česar ni mogoče uveljaviti. Dejstvo je, da koalicijska pogodba, ki je bila zasnovana za dvokrožni večinski volilni sistem, ni več izvedljiva in da se je treba drugače dogovoriti o sodelovanju v vladi, je še povedal Zagožen in ob tem izrazil prepričanje, da bo vlada do volitev normalno delovala.
''Problem so zdrave samske ženske''
21. 07. 2000 19.08
Stališče liberalne demokracije je, da odrekanje pravice do umetne oploditve samskim ženskam pomeni kratenje ustavnih pravic in manjvrednost ženske brez partnerja, je zagovarjala poslanka Darja Lavtižar Bebler. Med daljšim nastopom je poslanka opozorila na svojevrsten paradoks oziroma ''slovenski unikum'', ko naj bi se del stroke skliceval na mednarodne konvencije o človekovih in otrokovih pravicah samo zato, da bi določenim ljudem onemogočili uveljavitev njihovih pravic. Ker vsak četrti otrok živi v enostarševski družini, se Beblerjeva sprašuje, če smo torej zato Slovenci nekvalitetni.
Ustavni zakon pripravljen za odločanje v DZ
21. 07. 2000 12.33
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''.
V soboto o nadaljnjem delu vlade
20. 07. 2000 19.26
Na povabilo predsednika vlade Andreja Bajuka se bodo v soboto v Ljubljani sestali vsi poslanci državnega zbora, ki so izvolili sedanjo vlado, nadomestni poslanci strank SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS ter vsi ministri sedanje vlade in razpravljali o novonastali situaciji v zvezi z volilno zakonodajo. Na sestanku naj bi sprejeli tudi izhodišča o nadaljnjem delu vlade. Premier želi na sestanku ugotoviti dejansko razpoloženje v koalicijskih partnericah ter kakšne so možnosti, da bi dobil predlog vlade, po katerem naj bi se ljudje sami na referendumu odločili za volilni sistem, ustrezno oz. dovoljšnjo podporo v parlamentu.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Prisega predsednika Bašarja al-Asada
17. 07. 2000 09.13
Pred parlamentom v Damasku je danes prisegel novi sirski predsednik Bašar al-Asad. Prisego, ki jo je izrekel z roko na koranu, so poslanci pozdravili z burnim ploskanjem, slovesnost pa je v neposrednem prenosu prenašala televizija.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Prihodnji teden v DZ
16. 07. 2000 11.13
Prihodnji teden bo DZ v torek popoldan nadaljeval izredno zasedanje, na katerem mu ostaja še nekaj več kot 40 zadev z dnevnega reda, DS pa naj bi začel novo sejo, pred tem pa dokončal pred časom zaradi obstrukcije prekinjeno zasedanje, na katerem naj bi svetniki odločali o sprejemu protestne izjave zaradi domnevno spornih izjav ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franceta Rodeta ob obletnici spravne maše v Kočevskem Rogu.
IO SLS+SKD o odločitvi poslanske skupine
15. 07. 2000 15.48
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na včerajšnji seji po obširni razpravi z večino sprejel stališče, da so bile izčrpane vse možnosti, da bi uzakonili dvokrožni večinski volilni sistem. Na podlagi ocene poslanske skupine stranke, da tudi ni možnosti za uzakonitev novega zakonodajnega referenduma, je tako ostala samo še ena ustavna pot, to je sprememba ustave.
Koalicija ne bo razpadla?
14. 07. 2000 20.22
Dober mesec po prisegi nove vlade je bila enotnost koalicije na prvi resni preizkušnji. Združena ljudska stranka se je namreč odrekla v kolicijski pogodbi zapisani zavezi za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Njeni poslanci so včeraj podprli ustavne spremembe, ki bi uzakonile drugačen volilni model, zaradi česar so mnogi že ugibali o razpadu pomladnega zavezništva. ''Mislim da koalicija Slovenija zaradi tega ne bo razpadla,'' je dejal Zagožen. Popoldne pa se je poslanska skupina SLS + SKD sestala z izvršilnim odborom stranke. Med sejo je predsednik, ki so ga Socialdemokrati obtožili soliranja, zagotovil, da vodstvo stranke podpira odločitve poslanske skupine v zvezi z volilno zakonodajo.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Bizjak ni bil izvoljen
12. 07. 2000 16.20
Državni zbor je na javnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Milana Kučana, da bi na položaj varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka, saj je namesto potrebnih dveh tretjin vseh poslank in poslancev za ponovno izvolitev glasovalo 53, proti pa trije poslanci (prisotnih: 62).
Obravnava zaščitnega zakona za manjšino
12. 07. 2000 13.56
Italijanska poslanska zbornica bo popoldne nadaljevala že večkrat prekinjeno in odloženo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino in zakon predvidoma tudi izglasovala. Razprava se bo začela ob 17.30 z obravnavo pripomb k 11. členu zakona, ki govori o slovenskih šolah v Italiji. Glasovanje o tem členu so prejšnji teden preložili, da je ožji odbor komisije za ustavna vprašanja še enkrat popravil besedilo. Nato bodo na vrsti zaključni govori vodij strank ali poslanskih skupin. Odklonilno stališče Nacionalnega zavezništva do zaščitnega zakona naj bi predstavil predsednik te stranke Gianfranco Fini. Po približno dveh urah razprave naj bi poslanci glasovali o celotnem besedilu zakona. Pričakovati je, da bo vladna večina zbrala dovolj glasov za sprejetje zakona. Nato ga bo moral potrditi še senat, kar naj bi se predvidoma zgodilo jeseni.
Zasedanje skupnega odbora
12. 07. 2000 12.37
V prostorih slovenskega parlamenta se je dopoldne začelo dvodnevno peto zasedanje skupnega odbora slovenskega in Evropskega parlamenta. Poslanci, ki so se jim pridružili tudi predstavniki slovenske vlade na čelu z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in Eric van der Linden, bodo med drugim pregledali izvajanje slovenskih zavez pri vključevanju v EU ter stanje v pogajanjih, v razpravi pa bodo po pričakovanjih največ pozornosti deležne tri teme: denacionalizacija, sodni zaostanki in reforma javne uprave. Jutri bo odbor zasedal v Kopru, kjer bo podrobneje razpravljal o transportni politiki in vlogi Slovenije v transevropski mreži ter sodelovanju med lukama Trst in Koper.
Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Poslanci danes o datumu volitev
11. 07. 2000 08.07
Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Pred poslanci novela zakona o prekrških
10. 07. 2000 10.03
Vlada je v parlamentarno proceduro s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku poslala novelo zakona o prekrških, ki ga je ministrstvo za pravosodje pripravilo zaradi uskladitve z odločbo ustavnega sodišča. Slednje je namreč sredi marca letos v postopku za oceno ustavnosti, sproženem na pobudi Franca Peternelja iz Cerknega in Jožeta Gornika iz Sodražice, odločilo, da je 202. člen zakona o prekrških v neskladju z ustavo, ker ne omogoča zahteve za sodno varstvo v primeru, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter hkrati državnemu zboru dalo šestmesečni rok za odpravo tega neskladja, ki se izteče 14. oktobra.
Ta teden v parlamentu
10. 07. 2000 08.18
Državni zbor se bo ta teden, in sicer jutri sešel na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t.i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je DS izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic. Poslanci naj bi na izrednem zasedanju odločali tudi o mnenju, ki ga bo DZ posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev, ter o predlogu skupine 28 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za spremembo 80. člena ustave, s katero bi že v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ki ga je matična komisija za volilni sistem zavrnila. Ta teden bo zasedalo tudi več delovnih teles DZ.
Črnogorski parlament zavrnil spremembe
09. 07. 2000 09.54
Črnogorski parlament je v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri zavrača spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZR Jugoslavije. Poslanci pa v večurni razpravi niso sprejeli predloga o pripravi referenduma, na katerem bi se volilci odločali o neodvisnosti Črne gore. Resolucijo je podprlo 36 poslancev, 18 pa jih je bilo proti.
Sprejet zakon o ustavni zaščiti manjšin
08. 07. 2000 09.37
Poslanci avstrijskega parlamenta so včeraj na svoji zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami soglasno sprejeli zakon o ustavni zaščiti v Avstriji živečih manjšin: romske, slovenske, slovaške, češke, hrvaške in madžarske. Gre za pomemben zakonski dokument, ki je na parlamentarno potrditev čakal celo desetletje in bo manjšinam zagotavljal vse narodnostne pravice, ki so sicer že zapisane v Avstrijski državni pogodbi.
Črna gora zavrnila spremembe ustave
07. 07. 2000 21.24
Črna gora je zavrnila spremembe ustave, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament v Beogradu, po katerih bodo predsednik in poslanci skupščine voljeni neposredno, enakopravnost manjše republike pa močno omejena.
Nadaljevanje razprave o zaščitnem zakonu
05. 07. 2000 16.44
V italijanski poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Poslanci so najprej obravnavali pripombe k 16. členu, ki govori o financiranju manjšinskih organizacij in dejavnosti.
OMO predvsem o evropskih zadevah
04. 07. 2000 18.18
Na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose je francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume poslancem predstavil program francoskega predsedovanja Evropski uniji, ki se je začelo 1. julija. Med drugim se je zavzel, da bi Francija v prihodnji polovici leta uspešno izvedla medvladno konferenco o reformi evropskih institucij, tako da vstop novih kandidatk za članstvo ne bi bil upočasnjen; ritem pogajanj z dvanajstimi kandidatkami za članstvo bo treba nadaljevati in ga še pospešiti, je dejal de la Baume, ki pa o morebitnih datumih vstopa novih članic v EU ni želel govoriti.
Chirac posvaril pred ''ohromitvijo'' unije
04. 07. 2000 17.07
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v svojem govoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu posvaril, da bi neuspeh reforme EU prinesel ohromitev EU. ''Če ne bomo rešili vprašanj, kot sta sestava komisije in razdelitev glasov v ministrskem svetu, bo unija v kratkem času obsojena na ohromelost,'' je poudaril francoski predsednik in pred evropskimi poslanci, ki jim je predstavil prednostne naloge francoskega predsedovanja uniji, napovedal, da bi morali reformo unije uresničiti do decembra letos.
Delegacija DZ na obisku na Madžarskem
03. 07. 2000 14.40
Na povabilo predsednika Skupine prijateljstva s Slovenijo v madžarskem parlamentu Csaba Lentnerja se bo delegacija Skupine prijateljstva z Madžarsko slovenskega državnega zbora od 4. do 7. julija mudila na obisku na Madžarskem. Delegacijo bo vodil predsednik slovenske Skupine prijateljstva z Madžarsko in podpredsednik DZ Andrej Gerenčer, v njej pa bodo še Jožef Zimšek, Anton Delak in Ciril Pucko, so sporočili iz DZ.