diplomacije
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Misija ZN prispela v Izrael
10. 02. 2001 00.00
V Izrael je prispela tričlanska komisija Združenih narodov, ki bo prihodnji teden preučevala položaj v Gazi in na Zahodnem bregu in ocenila poročila o kršenju človekovih pravic na tem območju. Misija bo svoje ugotovitve predstavila v poročilu na prihodnjem zasedanju Komisije ZN za človekove pravice, ki bo 19. marca v Ženevi. Izraelska vlada je sodelovanje z omenjeno misijo zavrnila. Medtem so se na Zahodnem bregu in v Gazi nadaljevali spopadi med izraelskimi vojaki in Palestinci. V spopadih je bilo ranjenih pet Palestincev.
Picula o odprtih vprašanjih s Slovenijo
07. 02. 2001 00.00
V reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bo nujen kompromis, če pa do dogovora kljub temu ne bo prišlo, bi te probleme veljalo prepustiti arbitraži, je v pogovoru za današnji zagrebški časnik Vjesnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Minister Rupel v Bruslju
05. 02. 2001 00.00
Slovenija je odločena, da bo do konca leta 2002 polno pripravljena na članstvo v EU, pogajanja pa želi končati do konca tekočega leta, je v Bruslju pred člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve izjavil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in v tem kontekstu opozoril, da unijina širitvena strategija, ki sklep pristopnih pogajanj z najbolj pripravljenimi predvideva v 2002, ni popolnoma skladna s slovenskimi cilji. Strategija za Slovenijo ni dovolj ambiciozna, saj država napreduje hitreje, kot narekuje dokument, je povedal članom parlamentarnega odbora, ki so se z ministrom sestali na izmenjavi mnenj o slovenskem vključevanju v Unijo.
195144ukanović na obisku v ZDA
05. 02. 2001 00.00
Načrte črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića o neodvisnosti Črne gore so predstavniki administracije novega ameriškega predsednika Georgea Busha sprejeli zelo zadržano, saj si Washington ne želi zaostrovati odnosov z novimi oblastmi v Beogradu. 195144ukanović, ki je prišel v ZDA iskat podporo za svoje načrte o neodvisnosti, je v Washingtonu priznal, da ameriški predstavniki še zdaleč niso z navdušenjem sprejeli njegovih stališč. Pojasnil je, da je bil prvi odziv State Departmenta nekoliko bolj zadržan od odzivov v krogih ameriških parlamentarcev in med predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi je imel pogovore med večdnevnim obiskom v ZDA.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Jelinčič gre na Kubo
26. 01. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič se bo kot predstavnik slovenskega parlamenta udeležil mednarodnega srečanja o globalizaciji in razvojnih vprašanjih, ki bo od 29. januarja do 2. februarja potekal v kubanski prestolnici Havani.
EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 
Rupel pisal Albrightovi
22. 01. 2001 00.00
Rupel je v pismu Albrightovi zapisal, da sta državi dosegli visoko raven medsebojnega razumevanja in poglobili sodelovanje. Med njenim mandatom sta Slovenija in ZDA izvrstno sodelovali v Varnostnem svetu ZN in v drugih mednarodnih organizacijah, vrhunec v odnosih pa je bil dosežen z obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, je zapisal vodja slovenske diplomacije. V pismu je še izrazil prepričanje, da se bodo dobri odnosi med ZDA in Slovenijo nadaljevali in se razvijali. Izrazil je tudi željo, da se bosta z nekdanjo državno sekretarko še srečala in izmenjala poglede na pomembna mednarodna vprašanja. Rupel je Albrightovo povabil, naj obišče Slovenijo.
Minister Rupel danes v Londonu
16. 01. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je odpotoval na delovni obisk v London, kjer se bo srečal s gostiteljem, vodjo britanske diplomacije Robinom Cookom, pogovarjal pa se bo tudi z ministrom za Evropo pri britanskem zunanjem ministrstvu Keithom Vazom. Kot še napovedujejo na MZZ, bo poleg pregleda odnosov med državama beseda tekla o razmerah v Jugovzhodni Evropi, slovenskih pogajanjih za članstvo v Evropski uniji in približevanju zvezi NATO.
Piranski zaliv otežuje reševanje
09. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je sinoči opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva "izrazito težko rešljiva" odprta vprašanja s Slovenijo. Vprašanje Piranskega zaliva namreč preprečuje napredek pri vseh ostalih, sicer mnogo lažjih vprašanjih, je pred udeleženci dvomesečnega tečaja Diplomatske akademije v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister, ki je govoril o hrvaških dosežkih v minulem in pričakovanjih v letošnjem letu.
Pred hrvaško-slovenskim srečanjem
06. 01. 2001 00.00
Slovenska in hrvaška diplomacija sta pripravljeni na reševanje najpomembnejših odprtih vprašanj, tudi najtežjega o meji na morju, sta v sicer ločenih pogovorih, včeraj povedala slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Tonino Picula. Hrvaški minister je ob tem menil, da bi bila slovenska ratifikacija sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) prvi znak, da sta državi zmožni sporazumno reševati vprašanja o meji.
Barakov odposlanec pri Clintonu
06. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči v Beli hiši sprejel odposlanca izraelskega premiera Gilada Šera. Pred tem se je Šer sestal tudi z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom in svetovalcem za nacionalno varnost Sandyjem Bergerjem ter slednjemu predložil pisni odgovor Izraela na Clintonove mirovne predloge.
Picula ne gre v Izolo
05. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se ne bo udeležil nedeljskega hrvaško- slovenskega srečanja, ki ga v Izoli pripravlja Društvo istrskega prijateljstva. Kot v današnji izdaji poroča zagrebški dnevnik Vjesnik, sklicujoč se na hrvaško zunanje ministrstvo, bo namesto Picule na srečanje prišel njegov pomočnik Joško Paro. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je včeraj dejal, da je pripravljen priti v Izolo, če bo prišel tudi Picula. Na MZZ so danes povedali, da jih hrvaška stran uradno za zdaj še ni obvestila o tem, ali se bo minister Picula sestanka udeležil ali ne.
Arabska liga potrdila podporo Palestincem
04. 01. 2001 00.00
Ministrski odbor Arabske lige je na zasedanju v Kairu, na katerem so s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom preučili predloge ameriškega predsednika Billa Clintona o oblikovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci, potrdili podporo palestinskim zahtevam po pravici do suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom ter po vrnitvi beguncev, je po zasedanju dejal vodja egiptovske diplomacije Amr Musa. Arafat po srečanju v egiptovski prestolnici ni želel dajati izjav, ob vrnitvi v Gazo pa je izrazil upanje, da bo mirovni sporazum z Izraelom sklenjen še pred Clintonovim odhodom iz Bele hiše 20. januarja. Zasedanja so se med drugim udeležili tudi zunanji ministri Egipta, Jordanije, Sirije, Libanona, Bahrajna, Savdove Arabije, Maroka, Tunizije ter generalni sekretar lige Esmat Abdel Meguid.
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.
Še vedno brez zaščitnega zakona
02. 01. 2001 00.00
Tudi v letu 2000 so Slovenci v Italiji ostali brez globalnega zaščitnega zakona, na katerega čakajo že desetletja. Potem ko ga je julija sprejela italijanska poslanska zbornica, je obtičal v senatu in zdaj slovenska manjšina upa, da bo uvrščen na dnevni red januarskega zasedanja, ki se bo predvidoma začelo 4. januarja. Če se to ne bo zgodilo, je sprejetje zakona pod velikim vprašajem, saj se parlamentarno obdobje izteka in spomladi bodo volitve, zakon pa bo romal v obravnavo od samega začetka, če v tem mandatu ne bo sprejet.
Izraelci in Palestinci na dveh bregovih
24. 12. 2000 00.00
Predstavniki izraelskih in palestinskih pogajalcev na sobotnem srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom v Washingtonu niso uspeli premostiti razhajanj glede nekaterih pomembnih vprašanj. Vodja izraelskih pogajalcev, zunanji minister Šlomo Ben Ami, je večdnevne pogovore s Palestinci ocenil kot spodbudne, medtem ko so po ocenah vodje palestinskih pogajalcev Saeba Erakata med stranema še velika razhajanja glede ozemeljskih in varnostnih vprašanj ter vprašanja Jeruzalema in beguncev. Erakat je še dejal, da se niso dogovorili za pripravo vrhunskega srečanja, na katerem naj bi dosegli podpis mirovnega sporazuma. Izraelski minister Ben Ami je še omenil možnost, da bi izraelski premier v odstopu Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat prišla v Washington na ločene pogovore s Clintonom. Izraelski zunanji minister sicer o podrobnostih Clintonovih predlogov ni želel govoriti, šlo pa naj bi za kompromisno rešitev vprašanja suverenosti nad Tempeljskim gričem v vzhodnem Jeruzalemu ter vrnitev 3,7 milijona palestinskih beguncev. Arafat, ki je medtem prispel v Jordanijo na pogovore z jordanskim kraljem Abdulahom II., je dejal, da palestinski pogajalci na pogovorih z Izraelci ne bodo popuščali pri vprašanju beguncev.
Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu
19. 12. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.
O razmerah na jugu Srbije
16. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska in srbska vlada sta na današnjem skupnem zasedanju v Bujanovcu, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, sprejeli deklaracijo o razmerah na jugu Srbije po vpadu oboroženih Albancev s Kosova na demilitarizirano območje na administrativni meji med Srbijo in pokrajino. Na zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so sprejeli tudi odločitev o oblikovanju koordinacijskega odbora, ki bo spremljal razvoj dogodkov v občinah Bujanovac, Preševo in Medvedja.
Potočnikova prispela v Beograd
13. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je z delegacijo Mestne občine Ljubljane (MOL) in delegacijo gospodarstvenikov dopotovala v srbsko in jugoslovansko prestolnico na dvodnevni uradni obisk na povabilo beograjskega župana Milana Protića. Delegacija MOL na čelu s Potočnikovo se bo danes pogovarjala z beograjskim županom Protićem in s predsednikom mestne vlade Nenadom Bogdanovićem. Na jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da bo jutri popoldne ljubljansko županjo sprejel tudi šef jugoslovanske diplomacije Goran Svilanović. Potočnikova, ki je bila nazadnje v Beogradu 1991, je povedala, da jo veseli, ker je v ZRJ prišlo do ustreznega političnega ozračja, ki omogoča nadaljnje sodelovanje tako med državama kot med prestolnicama.
Četrti dan zasedanja voditeljev EU
10. 12. 2000 00.00
V pričakovanju novega predloga francoskega predsedstva o institucionalni reformi, s katero se Evropska unija pripravlja na sprejem novih članic, se danes v Nici že četrti dan nadaljuje zasedanje voditeljev petnajsterice. Kljub še naprej močno različnim stališčem članic do nekaterih ključnih tem medvladne konference francosko predsedstvo ostaja prepričano v uspeh. Verjamem, da bo na koncu sklenjena kvalitetna nova pogodba, ki bo omogočila izvedbo širitve, je po zadnjem krogu pogajanj sinoči izjavil vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Tudi ZRJ za delitev premoženja
07. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na sinočnjem zasedanju v Beogradu sklenila, da bo sprožila nadaljevanje pogajanj o sukcesiji v sklopu skupine za nasledstvo in sicer na načelih upoštevanja legitimnih interesov države, pravične razdelitve premoženja in enakopravne obravnave vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Vlada je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, podprla začetek pogajanj o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, kriteriji za razdelitev premoženja pa naj bi bili tisti, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad, sprejela pa sta jih tako prejšnja vlada kot tudi parlament. Za uresničitev omenjenega sklepa je vlada pooblastila guvernerja jugoslovanske centralne banke Mladjana Dinkića.
Kadrovska komisija potrdila spremembe
07. 12. 2000 00.00
Po izvolitvi vlade se je na prvi seji sestala kadrovska komisija, ki jo vodi generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Pred petkovo sejo vlade je komisija potrdila več kadrovskih sprememb, predvsem na mestih državnih sekretarjev.
Usklajeni sociala in zaposlovanje
06. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Usklajeno še eno poglavje
05. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Koštunica z vodjo kitajske diplomacije
03. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je v Beogradu sestal z vodjo kitajske diplomacije Tang Jiaxuanom, ki je prispel na dvodnevni uradni obisk v Zvezno republiko Jugoslavijo. Kot so sporočili iz urada predsednika ZRJ, je Tang Koštunici prenesel pozdrave kitajskega kolega Jianga Zemina. V daljšem prijateljskem pogovoru sta sogovornika izrazila pripravljenost za krepitev dvostranskega sodelovanja na političnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih. Na pogovorih je sodeloval tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Svet OVSE brez sklepne izjave
29. 11. 2000 00.00
Dvodnevno srečanje zunanjih ministrov 55 držav članic OVSE na Dunaju, ki se ga je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, se je zaradi nesoglasij z Rusijo o regionalnih vprašanjih, predvsem Čečeniji, Moldaviji in Gruziji, končalo brez predvidenega sprejetja sklepne izjave. Ministri so sprejeli le izjavo o JV Evropi, o ostalih na Dunaju obravnavanih vprašanjih pa je predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner podala le sklepno poročilo.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.