diplomacije
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Diplomatski odnosi med Ljubljano in Beogradom
12. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se bo po napovedih jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu nekdanje SFRJ v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli. Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle naj bi na današnji seji vlade predlagal sprejetje sklepa o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZRJ, s katerim naj bi Drobnič odpotoval v Beograd.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Papandreu prispel v Beograd
07. 10. 2000 00.00
Grški zunanji minister Georges Papandreu je danes prispel na kratek obisk v Beograd, kjer ga je pričakal novi grški veleposlanik v ZRJ Michalis Spinelli. Papandreu je prvi zunanji minister katere od držav članic Evropske unije, ki bo obiskal jugoslovansko prestolnico po četrtkovi razveljavitvi izidov predsedniških volitev in posledičnih nemirih.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Slovenija si želi vzpostaviti stike z ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Slovenska vlada je na današnjem nadaljevanju seje govorila o razmerah v Jugoslaviji. Minister Peterle je vlado seznanil z aktivnostmi naše diplomacije, vlada pa je podprla predlog, da skuša Slovenija z Jugoslavijo čimprej vzpostaviti diplomatske odnose.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
O odnosih s Hrvaško po volitvah
18. 09. 2000 00.00
Možnosti za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bodo dane šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je v Institutu za mednarodne odnose predaval o hrvaški zunanji politiki v preteklih šestih mesecih.
Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.
Srečanje naslednic nekdanje SFRJ
13. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je ob robu splošnega zasedanja 55. Generalne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjimi ministrih treh naslednic nekdanje SFR Jugoslavije, s katerimi se je pogovarjal predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje skupne države v OZN.
Papandreu obiskal Beograd
07. 09. 2000 00.00
Včeraj je v jugoslovansko prestolnico prispel grški zunanji minister George Papandreu. Danes se bo srečal z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, s srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem in vodjo diplomacije Živadinom Jovanovićem, sestal pa naj bi se tudi z glavnim kandidatom srbske opozicije za novega predsednika ZRJ Vojislavom Koštunico, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Papandreu je prvi zunanji minister katere od držav članic EU in zveze NATO, ki je obiskal ZRJ po lanskih napadih Severnoatlantskega pakta.
Deset let slovenske diplomacije
01. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.
Fischer o sprejemu novih članic v EU
29. 08. 2000 00.00
Evropska unija bo na sprejem novih članic pripravljena od leta 2003 dalje, je po včerajšnjem srečanju s slovaškim kolegom Eduardom Kukanom v Bratislavi dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, ob tem pa dodal, da bo datum širitve potrebno določiti na podlagi položaja vsake od kandidatk posebej.
Peterle prispel v romunsko Constantov
23. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes zjutraj pripotoval na enodnevni uradni obisk v Romunijo. V Constanti ob Črnem morju se bo srečal z romunskim kolegom Petrejem Romanom, sprejel pa ga bo tudi predsednik države Emil Constantinescu. Vodja slovenske diplomacije se bo pred tem udeležil prireditve ob zaključku maratonskega plavanja Martina Strela za prijateljstvo, mir in čiste vode in Strelu, kot eden od pokroviteljev čestita za njegov najnovejši podvig.
Fischer poziva Nemce, naj se zoperstavijo rasizmu
29. 07. 2000 21.13
Vodja nemške diplomacije Joschka Fischer je danes pozval tiho večino v Nemčiji, naj se odločno zoperstavi rasizmu, potem ko je bilo v četrtkovem napadu na postaji podzemne železnice v Duesseldorfu ranjenih devet oseb. Vse žrtve prihajajo iz držav nekdanje Sovjetske zveze, med njimi pa je šest Judov. Fischer je še dodal, da je dosežena točka, ko večina prebivalcev, ki se običajno ne odzivajo burno na dogodke, nima več pravice molčati. Po Fischerjevem mnenju je najverjetnejši razlog za četrtkov napad sovražno razpoloženje do tujcev. Tiskovni predstavnik duesseldorfskega državnega tožilstva Johannes Mocken pa je potrdil, da je šlo v četrtkovem napadu za eksplozijo ročno izdelane cevaste bombe.
Poljska ključna država v širitvi EU
24. 07. 2000 21.54
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je danes v Bruslju, po srečanju z novim poljskim zunanjim ministrom Wladyslawom Bartoszewskim, izjavil, da je Poljska ključna država v širitvenem procesu Evropske unije in v tem kontekstu pozdravil vsa prizadevanja za pospešitev usklajevanja nacionalne zakonodaje z unijinim pravnim redom.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Odstopil izraelski notranji minister
09. 07. 2000 14.06
Izraelski notranji minister in vodja stranke Be Alya, ki združuje predvsem Jude iz nekdanje Sovjetske zveze, Nathan Šaransky, je v znak protesta proti izraelsko-palestinskemu vrhu, ki se bo prihodnji torek začel v ZDA, izraelskemu premieru Ehudu Baraku med današnjim zasedanjem vlade tudi uradno izročil odstopno izjavo, je poročal izraelski radio. Sicer je Šaransky omenjeno odločitev sporočil že minulo sredo.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Minister Peterle danes v Atenah
05. 07. 2000 12.31
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se danes mudi v Atenah, kjer kot predsedujoči organizaciji State Legislative Leaders Foundation (SLLF) sodeluje na srečanju omenjene organizacije. SLLF je mednarodna organizacija, ki v Evropi in Ameriki povezuje člane parlamentov v posameznih državah in druge politike iz vrst tako pozicijskih kot opozicijskih strank različnih usmeritev in se predvsem zavzema za povezavo politike z akademskimi in gospodarskimi krogi.
Podpis Varšavske deklaracije
27. 06. 2000 21.53
Zunanji ministri in diplomati več kot sto držav, z izjemo Francije, so danes ob koncu dvodnevne mednarodne konference o demokraciji, ki je potekala v poljski prestolnici, podpisali Varšavsko deklaracijo, ki poudarja univerzalni značaj demokracije.
Solana o Miloševiću
27. 06. 2000 10.29
Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javier Solana je včeraj v Rimu, kjer se je srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, premierom Giulianom Amatom in zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, dejal, da je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević še vedno ''kriminalec'' in da je edina možna rešitev, da mu sodijo pred mednarodnim sodiščem.
Črnogorska opozicija obsoja nastop v ZN
25. 06. 2000 14.26
Visoki funkcionar Socialistične narodne partije (SNP) Dragan Koprivica je dogajanje v zvezi z minulo sejo Varnostnega sveta Združenih narodov imenoval ''še eno prevaro črnogorskega režima'', piše podgoriška Pobjeda. Ta režim je sporočil, pojasnjuje Koprivica, da se je šef črnogorske diplomacije Branko Lukovac udeležil seje VS ZN, pozabil pa je povedati najbolj pomembno stvar, namreč da je bil Lukovac član delegacije Slovenije.
Pogajanja o članstvu v EU
13. 06. 2000 13.41
Evropska unija se bo s kandidatkami za članstvo prve skupine, ki je bila k pristopnim pogajanjem povabljena decembra 1997 na vrhu petnajsterice v Luxembourgu, jutri začela pogajati o kmetijstvu, ki velja za eno najtežjih področij pravnega reda EU in je tudi zadnje od 29 poglavij acquisa, o katerem pogajanja s Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom doslej še niso stekla.
Roed-Larsen prispel v Jeruzalem
28. 05. 2000 20.29
Posebni odposlanec ZN Roed-Larsen je prispel v Jeruzalem, kjer se je sestal z vodjo izraelske diplomacije Davidom Levyjem, je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Roed-Larsen naj bi se proti večeru srečal tudi s premierom Ehudom Barakom.
Rupel o vključitvi Hrvaške v PfP
25. 05. 2000 21.39
V. d. zunanjega ministra Dimitrij Rupel je v današnjem govoru na zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC) v Firencah pozdravil vstop Hrvaške v program Partnerstvo za mir (PfP) in se zavzel za nadaljnji prispevek zavezništva k trajnemu miru in stabilnosti na celotnem evroatlanstskm območju ter še posebej v JV Evropi.