ekonomist
Namesto Brežana začasno Bratuškova, namesto Šinkove pa Šarec
04. 10. 2023 11.17
Premier Robert Golob je koalicijske partnerje na sestanku pred sejo vlade seznanil, da dva ministra iz kvote stranke Gibanja Svoboda, Uroš Brežan in Irena Šinko, ne uživata več njegove podpore. V državni zbor je nato poslal predlog za razrešitev Šinkove in odstopno izjavo Brežana. Vodenje ministrstva za naravne vire in prostor bo začasno prevzela infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, kmetijskega resorja, če bo DZ podprl Golobov predlog in Šinkovo razrešil, pa obrambni minister Marjan Šarec. Kot razlog za predlagano razrešitev Šinkove so v premierjevem kabinetu navedli njen neustrezen odziv pri kriznih dogodkih, povezanih z (ne)varno hrano, Brežanovo ministrstvo pa je bilo po avgustovskih poplavah premalo odzivno, je dejal Golob.
30 tisočakov od zavarovalnice za hišo, kmetijo, avto, ki so jih odnesle poplave in plaz
04. 10. 2023 06.00
Kako je, ko v naravni nesreči izgubiš vse, kar si imel? Takšna tragedija se je zgodila družini Jelšnik Kovač z Ljubnega ob Savinji. Sredi noči so bili zaradi hudourniške poplave ujeti na 15 metrih svoje parcele. Po dvanajstih urah trpljenja so jih rešili s helikopterjem. A tragedija se ni končala tukaj. Proti posestvu je polzel tri hektarje velik zemeljski plaz, jim uničil hišo, kmetijo, garažo, opremo, avto ... Sledilo je razočaranje – od zavarovalnice so dobili le slabih 30.000 evrov. Za opremo v hiši pa nič, ker niso mogli dokazati, kaj so imeli. "Požara se zmeraj bojiš. Na žalost smo imeli v primeru dejanske nesreče, ki se nam je zgodila, premalo zavarovano," priznava Janez Jelšnik. Zavarovalnice pa morajo biti družbeno odgovorne, ne predatorske, opozarja ekonomist Rok Spruk.
Ekonomist: 'Takšna oblika zavarovanja je sistemska napaka'
28. 09. 2023 19.31
Do preoblikovanja Vzajemne prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. To pomeni, da od novega leta naprej več ne bomo dobivali položnic dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bo to zavarovanje ukinjeno, namesto njega nam bodo vsak mesec odšteli od plače 35 evrov. Čeprav dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki smo ga v Sloveniji poznali zadnjih 30 let, niti ni pravo zavarovanje, pa je takšno zbiranje denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočalo dobičke, upravam pa visoke plače. In iz teh dobičkov so zavarovalnice kupovale ali pa ustanavljale zasebne zdravstvene centre. In kaj bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom? Bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali?
GZS: Čas je, da se slovensko gospodarstvo razbremeni
27. 09. 2023 14.28
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že več mesecev opozarjajo na upadanje gospodarske aktivnosti, zdaj so pripravili predlog t. i. mini gospodarske davčne reforme, s katero bi priskočili na pomoč podjetjem. Med predlogi so kapica na socialne prispevke, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda ter znižanje davka od dohodkov pravnih oseb.
Finančni komentar: Nova normalnost
26. 09. 2023 07.12
''Dolgo obdobje visokih obrestnih mer.'' Slab spomin. Pred tremi leti smo nošenju mask v javnosti rekli nova normalnost. Finančni analitiki uporabljajo enake besede za trenutne gospodarske razmere, v katerih imamo visoke obrestne mere skupaj z inflacijo.
36-letni ekonomist iz ugledne družine tihotapil 2,7 tone kokaina
19. 09. 2023 10.25
36-letnik iz Zagreba je bil po poročanju hrvaških medijev aretiran v Belgiji, kamor je poskušal pretihotapiti 2,7 tone kokaina. Pri tem mu je pomagalo več tujih državljanov.
Hrvaška v občutno znižanje cen, Slovenija o tem ne razmišlja
14. 09. 2023 19.40
Hrvaška je napovedala boj z visokimi cenami. Trgovci so v dogovoru z vlado pristali na znižanje cen 30 osnovnih izdelkov na raven pred uvedbo evra. Cene nekaterih živil in higienskih proizvodov bodo tako od 10 do 50 odstotkov znižali in zamrznili. Za druge izdelke hrvaški trgovci obljubljajo akcije. Bi se lahko kaj takega zgodilo tudi pri nas?
Ruske milijarde obtičale v indijskih bankah
12. 09. 2023 11.30
Po uvedbi sankcij s strani zahoda se je Rusija obrnila na vzhodne in južne trge, kjer je občutno povečala trgovinsko menjavo in nadomeščala primanjkljaj, ki je nastal z izgubo zahodnih trgov. Poleg Kitajske je velik delež trgovine z Rusijo prevzela Indija. Ta je občutno povečala uvoz ruske nafte. Vse to v sklopu t. i. dedolarizacije, o kateri se veliko govori v državah Brics. Rusija in Indija namreč trgujeta v lastnih nacionalnih valutah. Pri tem pa so domnevno nastale težave. Predvsem na škodo Rusije.
Inštitut IfW poslabšal gospodarsko napoved za Nemčijo
06. 09. 2023 15.01
Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo po najnovejši napovedi nemškega inštituta za gospodarske raziskave IfW letos skrčil za 0,5 odstotka, in ne za 0,3 odstotka, kot so predvideli v spomladanski napovedi. Poslabšali so tudi napoved za prihodnje leto, ko pričakujejo 1,3-, in ne 1,8-odstotno rast BDP. Bolj optimistične so napovedi glede inflacije.
Surs zavrača očitke o nepravilnostih pri pripravi podatkov o rasti BDP
05. 09. 2023 14.23
Po tem, ko so državni statistiki sporočili, da je bila lanska gospodarska rast pravzaprav več kot polovico nižja, kot so kazali prvi uradni izračuni, je generalni direktor Sursa Tomaž Smrekar odločno zavrnil očitke o nepravilnostih pri pripravi podatkov. Pojasnil je, da je razlog za veliko razliko v upoštevanju agregatnih letnih podatkov, ki v času priprave prvotne ocene še niso bili na voljo. "Surs deluje povsem neodvisno," je še zagotovil.
Razkorak v rasti BDP: napaka ali načrtno zavajanje?
04. 09. 2023 20.14
Kako je možno, da je lanska gospodarska rast več kot polovico nižja, kot so kazali prvi uradni izračuni? "Takšnega razkoraka ne pomnim, Slovenijo pa to lahko pahne v finančne težave," opozarja nekdanji finančni minister in ekonomist Dušan Mramor. Da to prinaša dodatno tveganje in lahko pokvari še druge ekonomske kazalce, se strinja tudi drugi bivši varuh javnih financ Andrej Šircelj. Gre pri tem za napako državnih statistikov ali načrtno zavajanje trenutne oblasti? Kaj odgovarjajo v Golobovi vladi?
Nepoznavanje finančnih osnov vas lahko na leto stane nekaj tisoč evrov
02. 09. 2023 16.51
Nizka finančna pismenost lahko povprečno gospodinjstvo vsako leto stane nekaj tisoč evrov, ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz, v kateri je sodelovalo več kot tisoč ljudi v sedmih državah. Da nimajo dovolj znanja in spretnosti za sprejemanje pravilnih finančnih odločitev, velja za skoraj četrtino anketiranih.
NLB bo v sklad za obnovo po poplavah nakazal 15 milijonov evrov
25. 08. 2023 09.37
Nova Ljubljanska banka bo v sklad za obnovo po uničujočih poplavah prispevala 15 milijonov evrov. Nadzorni svet banke je namreč potrdil predlog uprave pod taktirko Blaža Brodnjaka o enkratnem vplačilu v sklad. Dividendna politika medtem ostaja nespremenjena.
Po kritikah na račun sramotnih obresti na depozite NLB napovedala dvig
24. 08. 2023 13.32
Banke so v zadnjih mesecih deležne vse več kritik zaradi nizkih obrestnih mer na depozite in sočasnega precejšnjega dviga obrestnih mer na posojila. Še posebej, ker so dobiček v prvem polletju več kot podvojile. NLB je že sporočila, da jih s septembrom dviguje. Država pa razmišlja o različnih ukrepih, tudi o uvedbi davka na dobiček. Hkrati od bank pričakuje več solidarnosti pri popoplavni obnovi. Ekonomist Polanec opozarja, da banke ne morejo biti osrednji vir financiranja. Rešitve vidi drugje.
Golob naj bi od bank pričakoval vsaj pol milijarde evrov
23. 08. 2023 21.42
Kakšne predloge bodo bankirji prinesli na sestanek z vladajočimi? Po zadnjem burnem srečanju z Robertom Golobom pred kamere sicer ne želijo, med rešitvami pa naj bi poleg moratorija ponudile denimo tudi predčasno koriščenje depozitov ali pa nižje obrestne mere. Kot poudarjajo, oškodovane komitente že obravnavajo posamično. Premier, ki je bankam dal 48 ur časa, pričakuje še bolj konkretne rešitve in – kot smo neuradno izvedeli – vsaj polmilijardno finančno injekcijo. Ekonomist Matej Lahovnik pa opozarja, da so pričakovanja vlade v tem delu pretirana, in ocenjuje, da bi zadostoval že bistveno manjši prispevek.
Kako je svet nehal postajati vse bolj ekonomsko neenak
19. 08. 2023 14.16
Slavni ekonomist Thomas Piketty svojo novo knjigo A Brief History of Equality začne z za nekatere presenetljivo izjavo, da "je današnji svet ne glede na to, kako nepravičen se zdi, bolj egalitaren kot svet iz sredine 20. stoletja ali leta 1900 in v mnogih vidikih še veliko bolj egalitaren kot svet iz leta 1850 ali 1780". Pravi, da v knjigi bolj kot o zgodovini neenakosti piše o zgodovini enakosti, saj "obstaja dolgoročno zgodovinsko gibanje k vse večji družbeni, ekonomski in politični enakosti".
Je Krka talka okoljskih aktivistov ali ne izpolnjuje predpisanih pogojev?
03. 08. 2023 19.38
Bodo načrti novomeške Krke, ki je pred tremi leti napovedala širitev in 500 novih delovnih mest v Krškem, splavali po vodi? Dve leti po pridobitvi gradbenega dovoljenja farmacevtski gigant še naprej bije bitko z naravovarstveniki in s sodnimi mlini. Okoljevarstvenega dovoljenja pa jim, kljub dopolnitvam, za zdaj ni uspelo pridobiti. Je Krka res talka okoljskih aktivistov, ki zavirajo projekt? Gre za obrat z nevarnimi snovmi, Krka pa išče obvode in ne izpolnjuje predpisanih pogojev, odgovarjajo okoljevarstveniki.
'Visoke obrestne mere bodo namesto nizke inflacije povzročile gospodarsko zimo'
31. 07. 2023 18.46
Ponovno se dražijo tudi krediti. Evropska centralna banka je v boju proti inflaciji osrednjo mero zvišala na 4,25 odstotka, kar pomeni še dražja posojila. Višje obresti so rast stanovanjskih posojil že ustavile, je pa nekoliko več zanimanja za hitre potrošniške kredite. Evropska centralna banka je predolgo "spala", je prepričan ekonomist Maks Tajnikar, ki napoveduje, da bodo visoke obrestne mere namesto nizke inflacije povzročile gospodarsko zimo.
Vlada prilagaja strategijo boja z vrtoglavimi zaostanki v zdravstvu
26. 07. 2023 18.40
Po več kot 100-milijonski injekciji, ki jo je država z interventnim zakonom namenila za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in ko so se te prav nasprotno le podaljšale, vlada na čelu z začasnim zdravstvenim ministrom, sicer premierjem Robertom Golobom, prilagaja strategijo boja z vrtoglavimi zaostanki v zdravstvu. Številni poznavalci so že ob pripravi interventnega zakona takratnega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana opozarjali, da zgolj odprta državna denarnica problemov s čakalnimi vrstami ne bo rešila. Izvajalci zdravstvenih storitev so namreč, ker so stroške dobili povrnjene, izbirali tiste zdravstvene storitve, ki so bile najbolj dobičkonosne, in ne tistih, kjer so čakalne vrste najdaljše.
'Trenutni zdravstveni sistem ustreza lobijem, ki so lepo prisesani na javni sistem'
10. 07. 2023 19.31
Po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana prvi strateg zdravstvene reforme Erik Brecelj pričakuje, da bodo predlogi strateškega sveta hitreje dosegli politiko, bistvenih premikov za to poletje sicer ne napoveduje. Zdravnik in član premierjevega sveta Rok Ravnikar pa politike poziva, naj pri reševanju zdravstva ideologijo vendarle pustijo na strani. Kot pravi, hujskanje levih in desnih bolnikov ne zdravi, le uničuje zadnje ostanke vsem dostopnega zdravstva. Ekonomist Marko Jaklič, ki je zaradi diametralno nasprotnih stališč o delovanju javnega zdravstva na lastno odločitev kot doslej edini iz strateškega sveta izstopil, pa sporoča, da glavni škodljivec zdravstva niso lobiji, temveč pomanjkanje vizije.
'Pričakovanja vseh so prevelika, jeseni nas čaka soočenje z realnostjo'
07. 07. 2023 07.24
Državna blagajna poka po šivih, vlada je v pol leta pridelala 400-milijonsko luknjo. Kakšne bodo posledice za državljane? Ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da nas čaka vroča jesen in soočenje z realnostjo. "Pričakovanja vseh akterjev glede dviga in usklajevanja plač so nerealna, enostavno bomo morali uskladiti svojo javno porabo z dejanskimi možnostmi, ker dajatev v nedogled ne bo možno dvigati, saj so to dodatna bremena za gospodarstvo in državljane," pojasnjuje.
Bi JEK 2 lahko bila priložnost za investiranje?
02. 07. 2023 07.00
Še pred nekaj leti so govorili o petih milijardah evrov za nov jedrski blok. Predsednik vlade Robert Golob pa je na zadnji seji državnega zbora uradno potrdil, da je investicija okoli 7000 evrov na kilovat moči, kar je za skoraj polovico višji znesek od prvotnih ugibanj. Glede na reaktorsko moč bi tako JEK 2 lahko stala od 7,7 do 11,2 milijarde evrov. Za proračun dvomilijonske države je to skoraj nepredstavljiv znesek, a ne tudi nedosegljiv. Na bančnih računih državljanov je za 26 milijard evrov depozitov, ki se zaradi inflacije manjšajo. Interesa za investiranje je veliko, tako doma kot v tujini.
Inflacija v Nemčiji prvič letos navzgor
29. 06. 2023 15.35
Nemčija je junija zabeležila rast stopnje inflacije, s čimer se je končal več mesecev trajajoč niz umirjanja rasti cen. Letna stopnja inflacije je junija dosegla 6,4 odstotka, potem ko je bila maja pri 6,1 odstotka, v prvi oceni ugotavlja nemški statistični urad Destatis. Analitiki so sicer pričakovali 6,3-odstotno inflacijo.
Za zdravstvo bomo odšteli več, bomo prišli tudi prej do operacije?
28. 06. 2023 06.00
Za javno zdravstvo bomo vsaj v prihodnjem letu plačevali več. A več denarja v sistemu ne pomeni, da bodo bolniki tudi hitreje prišli do pregledov pri zdravniku, operacij. Za to je po opozorilih strokovnjakov treba bolje organizirati in izkoristiti javni sistem. Z obmetavanjem v javnosti – kot se je zgodilo pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – pa ni bil vzpostavljen še noben dober sistem, poudarja Alojz Ihan.
Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?
27. 06. 2023 06.00
Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so sistemska anomalija in niti niso pravi zavarovalniški produkt, trdi ekonomist Marko Jaklič. Je pa tak način zbiranja denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočal dobičke, upravam pa visoke plače. Kaj pa bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom – bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali? Se bodo zasebni zdravstveni centri, ki jih obvladujejo zavarovalnice, še okrepili? Bodo hitro do zdravstvenih storitev prišli le tisti, ki plačajo več?
Podjetniški pohlep kot vzrok za visoko inflacijo?
17. 06. 2023 16.08
Zakaj so cene dobrin in storitev v preteklih letih narasle in zakaj so še vedno visoke? Popularna ameriška razlaga trdi, da so kriva podjetja – natančneje, njihova pohlepnost (razlaga se v angleščini imenuje 'greedflation'). Tako denimo pravi Robert Reich, progresivni ekonomist in nekdanji sekretar za delo v Clintonovi administraciji. Ideja je, da podjetja želijo višje profite zase, ne večje blaginje za navadne ljudi, in zato neupravičeno povišajo svoje cene. Cene niso višje zaradi dejanskih višjih stroškov ali šokov v ponudbi oziroma povpraševanju, kar bi bilo razumljivo, marveč preprosto zaradi želje kapitalistov, da si nakopljejo še več denarja na račun potrošnikov.
Bo lažji dostop do kredita vplival na nepremičninski trg?
08. 06. 2023 16.44
Kako bo nekoliko lažji dostop do kredita ali do višjega zneska vplival na nepremičninski trg? Cene stanovanj so v prvem četrtletju zrasle za 2,7 odstotka, medtem ko se je število poslov zmanjšalo za 30 odstotkov. Ukrep bo začel veljati s 1. julijem, in medtem ko se banke že pripravljajo na nove pogoje kreditiranja, po katerih bo moralo kreditojemalcu po plačilu mesečnega obroka na računu ostati 745 in ne več 915 evrov, smo preverili, kaj ukrep prinaša nepremičninskemu trgu.
Dva scenarija 'nove Adrie': 50 milijonov takoj ali več let izgub
08. 06. 2023 06.30
Prvih šest let bi novi državni letalski prevoznik posloval z izgubo. Ta bi znašala okoli 35 milijonov evrov. To je prvi scenarij, drugi pa: začetni vložek 50 milijonov evrov in nato pozitivno poslovanje. Obe možnosti bo skupaj z drugimi finančnimi izračuni kmalu na mizo dobil predsednik vlade Robert Golob. In kako bodo na dokončno odločitev – nov državni letalski prevoznik, da ali ne – vplivali podatki, da je Adria dobiček ustvarjala zgolj z leti v Bruselj in Frankfurt?
'Mislim, da prihaja obdobje, ko bodo trendi rasti cen začeli pojenjati'
08. 06. 2023 06.00
Bo hrana res cenejša? Bomo plačevali manj za kruh, mleko in druga osnovna živila? V Nemčiji so nekateri trgovci že napovedali trajno nižanje cen mlečnih izdelkov, kar pri nas želi doseči vladna odredba, ki bo z naslednjim mesecem pol leta spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi. In čeprav naj bi se tudi pri nas cene umirjale, se te ne umirjajo za vse surovine. Zaradi posledic razstreljenega jeza v Ukrajini so denimo danes spet poskočile cene žita na borzah.
Gospodarska rast: napovedi Svetovne banke precej nižje od OECD
07. 06. 2023 10.16
OECD Sloveniji za letos napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno. Svetovno gospodarstvo naj bi se medtem letos okrepilo za 2,7 odstotka, potem ko je marca OECD napovedoval 2,6-odstotno rast. Svetovna banka pa v svojem novem poročilu za letos napoveduje 2,1-odstotno rast svetovnega gospodarstva.