ekonomske
Trump uvedel sankcije proti gradnji plinovodov, Rusi na nogah
21. 12. 2019 16.31
Predsednik ZDA Donald Trump je s podpisom zakona o obrambnem proračunu omogočil tudi uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri gradnji ruskih plinovodov Severni tok 2 in Turški tok. Ameriške oblasti imajo 60 dni časa, da določijo tiste, ki sodelujejo pri gradnji plinovodov. EU in Rusija sta izrazili nasprotovanje sankcijam.
Slovenija razvojno dohiteva EU: rast slovenskega BDP višja od povprečja
16. 12. 2019 08.50
Gospodarska rast v 2020 bo po napovedih domačih in mednarodnih ustanov na ravni okoli treh odstotkov, na približno enaki ravni pa naj bi ostala tudi v 2021. Slovenija naj bi tako tudi v prihodnjih letih rasla hitreje od povprečja evrskega območja in celotne EU, kjer se obeta stabilizacija rasti.
Štirje predsedniki o pokrajinah, okoljski problematiki in volilni zakonodaji
11. 12. 2019 13.14
Vrh slovenske politike je spregovoril tudi o uvedbi pokrajin, podnebni politiki in spremembah volilne zakonodaje. Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja bodo pozvali vodje poslanskih skupin, ki podpirajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, da januarja predlog dokončno uskladijo in zanj začnejo zbirati podpise.
SŠOF se bo morala izseliti iz Križank, SVIZ: Selitev bi poslabšala kakovost delovanja
10. 12. 2019 13.23
Sviz se je pridružil podpisnikom peticije Križanke niso naprodaj – reševanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v nasprotovanju preselitve šole iz kulturnozgodovinskega bisera, Plečnikove mojstrovine. Šola se bo namreč morala jeseni 2022 iz Križank izseliti.
Nazaj na osnove: mandat nove Evropske komisije bo v znamenju ekonomije
07. 12. 2019 07.00
Lászlo Trossanyi (madžarski kandidat), Janusz Wojciechowski (poljski kandidat), Rovana Plumb (romunska kandidatka) in Sylvia Goulard (francoska kandidatka), ki so veljali za sporne kandidate, na srečo niso huje ohromili procesa imenovanja nove Evropske komisije (EK).
Po 25 letih iz zapora: Kako živiš s človekom, ki je pokončal tvojo družino?
01. 12. 2019 11.41
Že mogoče, da je od genocida v Ruandi letos minilo 25 let. A zgodba še zdaleč ni končana, pravzaprav je obletnica odprla novo boleče poglavje. "Iz zapora se vračajo ljudje, ki so bili obsojeni zaradi genocida, vračajo se v stare skupnosti," pravi sogovornica Betty. V skupnosti, kjer se bodo morali žrtve in krvniki spet učiti, kako sobivati.
75.000 rastlin in 165 milijonov evrov pozneje: kako so opustošen otok spremenili v oazo
01. 12. 2019 07.08
Ocean Cay je otoček, ki leži dobrih 100 kilometrov vzhodno od Miamija, upravno pa sodi pod Bahame. Narejen je bil, da bodo na njem pridobivali aragonitni pesek. A ko se je proizvodnja končala, je na območju ostal opuščen industrijski kompleks, ki je zaradi vplivov na okolje opustošil tudi podvodno življenje v širši okolici otoka. Propadanje se je nadaljevalo, dokler se na otoku niso lotili inovativnega okoljskega projekta – spreminjanja območja v naravni rezervat.
Mramor in Tekavčičeva namesto na sodišče na pot v tujino
29. 11. 2019 08.09
Nekdanji dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor in sedanja dekanja Metka Tekavčič se obravnave v sojenju zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost zaposlenim na fakulteti ne bosta udeležila. Kot so za sporočili s fakultete, imata že dogovorjene obveznosti doma in v tujini.
Spolna neenakost med zvezdniki prisotna tudi po njihovi smrti
24. 11. 2019 07.00
Med pokojnimi zvezdniki, ki so za seboj pustili bogato kulturno dediščino, je spolna neenakost opazna še danes. Na Forbesovem seznamu najpremožnejših pokojnih zvezdnikov je med 52 znanimi imeni v skoraj dveh desetletjih pristalo le pet ženskih, in čeprav sta oba spola opravljala delo v popolnoma enaki industriji, so moški za svoje delo prejemali višje zaslužke in uživali večji ugled. Tudi po smrti so nekateri moški med največjimi zaslužkarji, saj se njihova imena in prepoznavnost tržijo v močnih industrijah. Pri ženskah, po drugi strani, je zgodba nekoliko drugačna.
Revizorji razveljavili skupno javno naročilo zdravil za lekarne
20. 11. 2019 16.02
Državna revizijska komisija je razveljavila razpis lekarniške zbornice za dobavo zdravil javnim lekarnam. Ugotovila je, da je zbornica v naročilu odločila, da elementa nizke cene, ki je eden od bistvenih indikatorjev ekonomske ugodnosti ponudbe, ne bo upoštevala. Z določbo o popustih pa je zbornica omejila konkurenco med ponudniki.
'Imeti moramo ničelno toleranco do finančnih 'lumparij', ki uničujejo gospodarstvo'
19. 11. 2019 17.56
Finančni kriminal, kibernetske prevare, korupcija, davčne utaje, netransparentnost državnih poslov, razpisi … prevare, ki eni strani prinašajo ogromne dobičke, drugi izgube. Samo stroški korupcije v Sloveniji znašajo 3,5 milijarde evrov. Prevare so globalni problem, do katerih je treba imeti ničelno toleranco in jih je treba razkrivati. To je glavna misel, ki so jo izpostavili udeleženi strokovnjaki otvoritvene slovesnosti Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah.
Kako lekarne služijo na naš račun?
18. 11. 2019 19.47
Ste vedeli, da za škatlico Lekadola v lekarni plačate evro več, kot ga plača zdravstvena zavarovalnica? Pa že ta zdravilo krepko preplača? Da je Lekadol za kupca več kot dvakrat dražji od nabavne cene, je posledica tega, da lekarne z razpisom ne iščejo najcenejšega dobavitelja zdravil, pač pa tistega, ki jim ponuja najvišje količinske popuste. Polno ceno zdravil pa zvalijo na nas.
Popolna kibernetska varnost ni mogoča, moramo biti pripravljeni na vse
17. 11. 2019 07.00
Hekerski napadi in izsiljevanja so postali naš vsakdan, tarče napadov so lahko vsi, od podjetij, državnih organov do navadnih ljudi. Kibernetska varnost in načini, kako se lahko zavarujemo, pa postajajo del temeljnih državnih struktur in tudi politik. V Ljubljani smo se pogovarjali z ameriško strokovnjakinjo za kibernetsko varnost Liesyl Franz, ki dela v Uradu koordinatorja za kibernetska vprašanja na ameriškem State Departmentu, in vodjo slovenskega SI-CERTA Gorazdom Božičem.
Brezskrbna mladost, a z veliko propagande, omejitvami in razklanostjo
12. 11. 2019 06.00
Ob 30-letnici padca Berlinskega zidu so z nami svoje zgodbe delili štirje Nemci: trije z vzhodnega ter eden z zahodnega dela. Njihovi pogledi in izkušnje se bolj ali manj razlikujejo, prav tako razmišljanje. Več v trojnem intervjuju z Arnejem, Fredom in Thomasom. Na koncu pa še pogled z druge, mnogo bolj brezskrbne strani ...
Kakršni državljani, takšna oblast
02. 11. 2019 07.28
V politološki literaturi je obče sprejeto stališče, da naj bi strankarske delitve in smeri strankarskega združevanja v osnovi odsevale temeljne razredne, rasne, socialne, etnične, kulturne, religijske in druge delitve v družbi.
ZDA z novim udarcem kitajskim tehnološkim velikanom
29. 10. 2019 12.22
Ameriški regulatorji so v ponedeljek predlagali sprejem pravil, po katerih telekomunikacijska podjetja ne bodo več smela kupovati opreme in storitev kitajskih tehnoloških velikanov, kot sta Huawei in ZTE, prav tako se bodo morala odpovedati vsej njihovi opremi, ki jo že imajo v lasti. Peking je potezo danes označil za "ekonomsko ustrahovanje".
Čilski predsednik odpravil izredne razmere, protesti se nadaljujejo
28. 10. 2019 10.47
Čilski predsednik je odpravil izredne razmere zaradi množičnih protestov, v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi. Protesti se kljub temu še vedno nadaljujejo.
Beg možganov: Slovenija primerljiva s severno Evropo
22. 10. 2019 08.40
Poročilo Svetovne banke o migracijah in begu možganov Slovenijo uvršča ob bok držav, kot so Finska, Norveška in Nemčija. Na drugi strani izstopa Bosna in Hercegovina, ki jo je po podatkih v omenjenem poročilu zapustilo več kot pol prebivalcev z višjo izobrazbo.
Kako študenti, mladi raziskovalci, asistenti za profesorje delajo brezplačno ali za mizerno plačo?
21. 10. 2019 04.14
Študent in prekarni delavec v profesorjevem biroju, asistent in profesorjev predavatelj, ko ta ne utegne, ker se ukvarja s "svojo tržno dejavnostjo", primera, kako je videti izkoriščanje študentov in mladih zaposlenih na fakultetah. Brezplačno ali mizerno plačilo. Pa to ni zgolj slučaj, so nam potrjevali številni mladi, ki spet, v strahu pred starejšimi profesorji, ne upajo govoriti javno, bojijo se "zaprtih vrat".
'Mošeje so naše vojašnice, kupole naše čelade, minareti naša kopja'
20. 10. 2019 07.00
Prebivalci Turčije postajajo vse manj verni in manj strogi v sledenju verskim pravilom, in to kljub 17-letni oblasti islamistične stranke AKP pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Želja predsednika Erdogana, da državo preuredi v bolj verni podobi, kot kaže, ne uspeva, saj je idejo Kemala Atatürka očitno težje premagati, kot si je to sprva predstavljal. A to lahko za večnega predsednika Erdogana pomeni tudi postopno izgubljanje zaupanja, saj je svojo kariero gradil ravno na islamistični platformi.
Ste se kdaj vprašali, kdo ste – Štajer'c, Primor'c ali preprosto Sloven'c?
19. 10. 2019 07.00
Ko se vračamo domov s potovanja, se nam vsem odpre drugačen pogled. Morda je to pogled na domače hribe, smaragdno reko ali neskončno ravnico. Nekateri so bolj, drugi manj navezani na svojo regijo, a kljub temu vsakršen predlog delitev pokrajin izzove močne čustvene odzive in sproža polemike. A kaj za vas označuje dom? Je to mesto? Športni klub ali država?
Tudi po odločitvi vrhovnega sodišča Janković vztraja pri svojem
18. 10. 2019 06.22
Vrhovno sodišče je po 10 letih izdalo odločilno sodbo, da je bil odvzem koncesije zasebni Lekarni Bitenc s strani MOL nezakonit. Bitenčevi, ki so morali dvakrat vse odpustiti in nazaj zaposliti, bodo zahtevali povračilo nastale škode v višini 100.000 evrov. Janković se je ironično zahvalil davkoplačevalcem, sicer pa še vedno vztraja, da na občini niso ničesar naredili narobe.
Dodatni zaslužki zaposlenih na javni Ekonomski fakulteti
17. 10. 2019 04.24
Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je po podatkih spletne strani zaposlenih 54 rednih profesorjev (vseh zaposlenih je 254). Njihove bruto osnovne plače se začnejo v 53. plačnem razredu pri 3.385,03 evra. Ta znesek fakulteta nekaterim oplemeniti z dodatki, na fakulteti so jih spravili v kar devet kategorij: dodatna pedagoška obveznost, prodaja blaga in storitev na trgu, povečan obseg dela, avtorski honorarji iz proračuna, neproračuna ter tržnih virov ter pogodbe o delu iz proračuna, neproračuna in tržnih virov.
(Stalno) pripravljeni za pritožbe
16. 10. 2019 21.53
Višje sodišče je odločilo: zavrnilo je pritožbo Univerze v Ljubljani in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča – univerza mora sredstva, porabljena za stalno pripravljenost, vrniti. Univerza je že napovedala, da bo vložila predlog za revizijo tega postopka, kot da dodatnih 200 tisoč evrov, kolikor jih bo morala plačati zgolj za obresti in stroške, ni dovolj. A sodba je pravnomočna in revizija izvršitve sodbe ne ustavi, univerza mora zato zdaj po ocenah ministrstva skupno vrniti okoli milijon evrov.
Accetto: Gre za grob napad name in mojo sodniško integriteto
15. 10. 2019 10.55
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez meni, da ustavni sodnik Matej Accetto ustavnega sodišča ni zavajal, ko je to odločalo o zahtevah za njegovo izločitev zaradi povezav s stranko SMC. Zato tudi meni, da "pozivi k odstopu niso utemeljeni". Očitke o domnevni pristranskosti in zavajanju kolegov ustavnih sodnikov pa je zavrnil tudi sam Accetto. "Gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča," je zapisal.
Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi
15. 10. 2019 09.23
36.000 študentov, 6000 zaposlenih, od tega 2700 asistentov in visokošolskih učiteljev na eni strani, na drugi pa elitnih 15 z izplačili nad 100.000 evrov, ali 210 tistih, ki so prejeli več kot 30.000 evrov na 26 fakultetah Univerze v Ljubljani. Po treh mesecih zahtev, dopolnitev, odgovorov, groženj, pritiskov, sestankov, klicev, objavljamo podrobno analizirane podatke, kdo služi, na čigav račun, ob redni plači za šest pedagoških ur tedensko, kdo je torej v dobro plačani profesorski eliti? Zgodba, ki smo jo simbolno poimenovali "Profesorji na dodatkih".
Profesorji na dodatkih: 11,8 milijona evrov si je v treh letih razdelilo 200 izbranih na ljubljanski univerzi
15. 10. 2019 05.00
36.000 študentov, 6000 zaposlenih, od tega 2700 asistentov in visokošolskih učiteljev na eni strani, na drugi pa elitnih 15 z izplačili nad 100.000 evrov, ali 210 tistih, ki so prejeli več kot 30.000 evrov na 26 fakultetah Univerze v Ljubljani. Po treh mesecih zahtev, dopolnitev, odgovorov, groženj, pritiskov, sestankov, klicev, objavljamo podrobno analizirane podatke, kdo služi, na čigav račun, ob redni plači za šest pedagoških ur tedensko, kdo je torej v dobro plačani profesorski eliti? Zgodba, ki smo jo simbolno poimenovali "Profesorji na dodatkih".
Kljub Nobelovi nagradi za mir čaka Etiopijo še veliko dela, in to kmalu
13. 10. 2019 13.31
Etiopija je na pravi poti, a dela je še veliko, odmeva po razglasitvi Nobelove nagrade za mir, ki je letos šla v roke etiopskega premierja Abija Ahmeda za njegov mirovni prispevek v odnosih s sosednjo Eritrejo. Ker je premier šele leto in pol, naj bi nagrado dobil prezgodaj, a po drugi strani naj bi šlo bolj za spodbudo 'pravemu projektu' kot pa priznanje za že dosežene uspehe.
Pamet v roke!
12. 10. 2019 07.00
Slovenska politika danes je eno golo moraliziranje. Nikoli do zdaj v politiki ni bilo tako malo politike in tako veliko neumnosti in praznine. Od predsednikov strank, vladnih in opozicijskih, in od marsikaterega ministra lahko slišimo le besede, s katerimi poskušajo braniti lastne interese, v imenu vladajoče ideologije.
'Modus operandi akademske elite, ki si vzame več, kot ji pripada'
11. 10. 2019 12.52
Tik pred visokim jubilejem Univerze v Ljubljani – stoto obletnico, in štiri leta potem, ko je javnost izvedela, da so nekatere ljubljanske fakultete izplačevale dodatek številnim profesorjem in drugim zaposlenim, predvsem vodstvenim kadrom, ter si na tak način neupravičeno zviševali plače, je pravnomočna prva sodna odločitev.