morejo

Stavka v mariborski enoti Pomade

05. 02. 2001 00.00

Delavke in delavci v poslovni enoti novomeškega podjetja Pomada v Mariboru danes stavkajo že četrti dan. Okoli 170 zaposlenih terja izplačilo novembrske in decembrske plače, izplačilo druge polovice lanskega regresa za letni dopust, izplačilo neizplačanih regresov za malico in potnih stroškov ter povrnitev stroškov, ki jih imajo delavci, ker ne morejo redno odplačevati najetih kreditov.

Vse več težav z nameščanjem tujcev

02. 02. 2001 00.00

Namestitev tujcev v Sloveniji bo, kot kaže, še nekaj časa v ospredju, saj se zatika tako pri najemni pogodbi za stavbo, v kateri je ljubljanski Center za tujce, kot pri iskanju novih lokacij. Direktor Ljubljanskega potniškega prometa je danes sporočil, da je zaradi zadnjih dogodkov v Centru na Celovški ministrstvo za notranje zadeve zaprosil za sporazumno prekinitev pogodbe, kar pa ministrstvo zavrača.

Vse manj rešenih izpod ruševin

31. 01. 2001 00.00

Število mrtvih v katastrofalnem indijskem potresu naj bi bilo po zadnjih podatkih že 100.000, predstavnik Mednarodnega Rdečega križa Bob Mckerrow pa je ocenil, da je po trenutnih podatkih iz različnih virov število mrtvih nekje okoli 50.000.

Stavka v poslovni enoti Pomade v Mariboru

31. 01. 2001 00.00

Delavke in delavci v poslovni enoti novomeškega podjetja Pomada v Mariboru, ki obratuje v prostorih nekdanje Tekstilne tovarne Tabor, so danes zjutraj začeli stavkati. Okoli 170 zaposlenih v Pomadi, ki so konec prejšnjega tedna prejeli plačo za oktober, terja izplačilo novembrske in decembrske plače, izplačilo druge polovice lanskega regresa za letni dopust, izplačilo neizplačanih regresov za malico in potnih stroškov ter povrnitev stroškov, ki jih imajo delavci, ker ne morejo redno odplačevati najetih kreditov.

Bush ustanovil versko pisarno

30. 01. 2001 00.00

Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.

Himmler izdal Hitlerja?

24. 01. 2001 00.00

Po dokumentarcu britanske televizije BBC sodeč, je poveljnik nemških SS enot Heinrich Himmler izdal svojega "führerja" Adolfa Hitlerja že skoraj leto dni pred koncem druge svetovne vojne, ko je z zavezniškimi silami skušal skleniti mirovni sporazum.

Carla Del Ponte v Beogradu

23. 01. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.

Odkrili najstarejše jamske poslikave

23. 01. 2001 00.00

Italijanski arheologi iz univerze v Ferrari so v severni Italiji odkrili doslej najstarejše znane jamske poslikave. Gre za slikarije na dveh kamnitih ploščah, ki so jih znanstveniki odkrili na dnu jame Fumane, na njih pa je upodobljena štirinožna žival, ki je znanstveniki ne morejo prepoznati, in 18 centimetrov visoka človeška postava z živalsko glavo. Poslikave naj bi bile po ocenah znanstvenikov stare od 32.000 do 36.500 let. Za arheologe to pomeni, da so ljudje simbolično izražanje razvili že dosti prej, kot so domnevali doslej.

Težave z Mirom še niso končane

19. 01. 2001 00.00

Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.

Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira

18. 01. 2001 00.00

Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.

Obisk predstavnikov srbskih podjetij

16. 01. 2001 00.00

31 predstavnikov srbskih podjetij se je danes na Gospodarski zbornici v Ljubljani pogovarjalo z nekdanjimi in novimi partnerji iz Slovenije. Po tem, ko sta Slovenija in Jugoslavija decembra vzpostavili diplomatske odnose, so se odprla vrata tudi za obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama.

Holbrooke se poslavlja

12. 01. 2001 00.00

Na tiskovni konferenci v New Yorku se je od svojega položaja ameriškega veleposlanika pri ZN poslovil Richard Holbrooke. Na njej je spregovoril o svojem delu v ZN, kot največji in najtežji dosežek pa je označil uspešna pogajanja o novi lestvici prispevkov v proračun ZN, po kateri bodo ZDA plačevale manj, zaradi česar si je v začetku tega tedna prislužil aplavz v kongresu.

Izraelci postavili zapore

07. 01. 2001 00.00

Palestinske varnostne oblasti so opozorile, da ne morejo zaustaviti nasilja, dokler Izrael ne odstrani cestnih zapor na Zahodnem bregu in v Gazi. S tem se ameriški poskus za ustavitev tri mesece trajajočih spopadov spet zapleta. Izraelska vojska je namreč ponoči na Zahodnem bregu nekaj kilometrov od t.i. zelene črte prestavila pet cestnih zapor. Zelena črta ločuje Izrael od Zahodnega brega in Gaze, ki sta pod palestinsko samoupravo. Po izraelskih navedbah so zapore prestavili bolj globoko na palestinska ozemlja "izključno iz varnostnih razlogov, da bi izraelskim vojakom omogočili boljši nadzor in izraelskim naseljencem, ki živijo na tem območju, zagotovili večjo varnost".

Razpis za stanovanjska posojila

05. 01. 2001 00.00

Stanovanjski sklad RS v današnjih dnevnih časopisih objavlja razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo. Razpis je namenjen državljanom, ki ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Stanovanjski sklad bo v okviru razpisa razdelil do dve milijardi dolgoročnih stanovanjskih posojil, a le v primeru uspešne javne ponudbe obveznic, ki jo stanovanjski sklad prav tako objavlja danes.

Varnost na Silvestrovo

30. 12. 2000 00.00

Slovenska policija je tudi ob letošnjih božično-novoletnih praznikih okrepila delo na vseh področjih, tako na področju zagotavljanja javnega reda in miru, zatiranja kriminalitete, cestno-prometne varnosti ter varovanja meje, s poudarkom še zlasti na varnostni problematiki. Prvi del praznikov je že mimo, pred policisti pa je še zadnji in po zahtevnosti verjetno najtežji del, ki se nanaša na novoletne praznike, zlasti silvestrovanje ter prehod v novo leto. Za varnost državljanov 31. decembra bo skrbelo kar 1200 policistov. Poudarek bo zlasti na večernem in nočnem času, ko bo tudi organiziranih največ prireditev ter silvestrovanj na prostem. Lani je denimo za varnost na silvestrski dan skrbelo kar 1500 policistov. Sicer so se na aktivnosti ob praznikih v policiji pripravljali od začetka decembra, policijskim enotam po državi pa so že posredovali usmeritve glede izvajanj nalog.

Koštunica o problemih ZRJ

30. 12. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.

Utrujeni nemški študenti

26. 12. 2000 00.00

Nemški študenti, ki si v teh prazničnih dneh služijo denar kot božički, se pritožujejo, da so že utrujeni od staršev, ki od božičkov zahtevajo, naj okregajo njihove otroke, ki niso bili pridni, je poročal nemški dnevnik Bild. "Božič bi moral biti čas radosti. Starši pa vse pogosteje zahtevajo, da, ko jih obiščemo, namesto daril s seboj prinesemo palico in otroke karamo. Če otroka opozorimo, ni v tem nič slabega. Toda otroke bi morali vzgajati starši," je bil v pogovoru za dnevnik Bild nezadovoljen vodja službe za najem božička Jörg Rupert Schöpfel. Dodal je, da starši največkrat želijo, da božički otrokom svetujejo, naj se več učijo v šoli, se ne pretepajo s svojimi sestrami ali brati, pospravljajo sobe ali naj se odvadijo sesanja dud. Utrujen sem od jemanja dud, ki jih imam že več kot 50. Četudi otroci lulajo, to več ni problem, s katerim bi se moral ukvarjati, meni Schöpfel. Kadar se otroci ne morejo spomniti besedila kakšne pesmice, jim ponavadi rečem: pa ugotovimo, ali pesmico pozna očka. No, pri tem se moj obisk ponavadi konča, je še dejal Schöpfel.

Lastna država je odgovornost

24. 12. 2000 00.00

Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."

Devetletnica sprejema ustave

23. 12. 2000 00.00

Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Starejši Črnogorci naj bi veljali le pol glasu

21. 12. 2000 00.00

Poslanci črnogorske skupščine iz vrst Liberalne zveze (LS) Miroslava Vickoviča so med razpravo o pripravi referenduma o statusu Črne gore predlagali, naj imajo osebe, starejše od 60 let, samo polovico glasu. Menijo namreč, da o prihodnosti Črne gore ne morejo "z enako močjo" glasovati volilni upravičenci stari 20 let in tisti, ki imajo 60 let, je poročala jugoslovanska agencija Beta.

Beblerjeva ni dobila podpore

19. 12. 2000 00.00

Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.

Za Kmetijsko zbornico uspešno leto

19. 12. 2000 00.00

Največji letošnji dosežek Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je po oceni njenega predsednika Petra Vriska prispevek k sprejemu interventnega zakona o odpravi posledic suše, ki je hudo prizadela slovensko kmetijstvo. V zbornici so med drugim sprejeli sklep o višini in načinu zbiranja zborničnega prispevka za leto 2000 in 2001, ki ga mora potrditi še vlada. Pri omenjenem sklepu ne gre za zviševanje zborničnega prispevka, ki ostaja enak kot je zapisano v zakonu o zbornici, temveč bo z njim zbornica lahko začela postopke za zbiranje omenjenega prispevka. Pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja za približno 800 zaposlenih v zbornici. Finančni program in program dela pa naj bi zbornica sprejela šele takrat, ko bo pripravljen državni proračun za prihodnje leto - v zbornici računajo, da naj bi se to zgodilo marca prihodnje leto.

Adriatic uspešno

14. 12. 2000 00.00

Letošnji devetmesečni podatki potrjujejo, da bo poslovanje zavarovalne družbe Adriatic v letu, ko mineva 10-letnica njenega obstoja, uspešno, je na novinarski konferenci ocenil predsednik uprave Adriatic Dušan Novak. V devetih mesecih je Adriatic zbral 12,6 milijarde premij, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,izplačilo škod pa se je povečalo za 10,4 odstotka. Prihodki iz zavarovalnih premij bodo do konca leta presegli 17 milijard tolarjev, so napovedali v Adriaticu. Napovedana združitev zavarovalnic Adriatic in Slovenica, ki naj bi bila končana do 1. januarja 2001, pa se bo nekoliko zavlekla. Po napovedih predsednika uprave Adriatica naj bi proces združitve sklenili v prihodnjem letu.

Čezmejni pakt

13. 12. 2000 00.00

Koroški deželni glavar Joerg Haider in župan italijanskega mesta Jesolo Renato Martin sta danes podpisala "čezmejni pakt" med avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in gibanjem Beneška zvezna republika Padanija. Cilj pakta je "sodelovanje za obrambo identitete evropskih narodov v okviru Evropske unije".

Potočnikova jutri v Beograd

12. 12. 2000 00.00

Ljubljanska županja Viktorija Potočnik z delegacijo Mestne občine Ljubljana (MOL) in delegacijo gospodarstvenikov začenja jutri na povabilo predsednika Skupščine mesta Beograd Milana St. Protića dvodnevni uradni obisk v Beogradu.

Domnevni storilec za zapahi

09. 12. 2000 00.00

Sinoči, Ob 22 uri in 15 minut, so policisti na mejnem prehodu Rožna dolina v Novi Gorici ob pregledu dokumentov prepoznali Viktorja Rafolta, za katerim je okrožno sodišče v Ljubljani izdalo mednarodno tiralico. Osumljen je kar 39-ih gospodarskih kaznivih dejanj. Rafolt naj bi v nekem frankfurtskem lokalu po sporu z 22-letnim Srbom ustrelil tri osebe, vzrok pa naj bi bili 22-letnikovi spremljevalki.

Hrvaška policija prijela sedem oseb

05. 12. 2000 00.00

Zagrebška policija je včeraj v povezavi z "medijsko afero", ki jo je razkril dnevnik Republika, prijela sedem oseb, je po zaslišanju na policiji novinarjem povedala odvetnica založniške hiše EPH Vesna Alaburić. Prijeti so osumljeni združevanja za storitev kaznivega dejanja, zlorabe v gospodarskem poslovanju ter zlorabe položaja in oblasti, ne pa tudi oblikovanja zločinske organizacije, kar sicer trdi Republika.

Identificirali žrtve nesreče v Kaprunu

29. 11. 2000 00.00

Dva tedna in pol po katastrofi zobate žičnice v predoru pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhornom nad Kaprunom so v Salzburgu strokovnjaki sodne medicine dokončno identificirali vseh 155 žrtev požara. Vzroki tragedije še vedno ostajajo nepojasnjeni, zato svojci žrtev še vedno niso upravičeni do odškodnin. V avstrijski družbi Kaprun AG, ki upravlja s kaprunskimi žičnicami, pa so zagotovili, da bodo do božiča svojcem izplačali skupno 50 milijonov šilingov (764 milijonov SIT) za povračilo stroškov prevoza, pogreba in vzdrževanja.

Prost izvoz in denarna pomoč za ZRJ

24. 11. 2000 00.00

Jugoslovanska podjetja bodo lahko od 1. decembra prosto izvažala približno 95 odstotkov industrijskih in kmetijskih izdelkov na tržišča držav Evropske unije, je poročala državna agencija Tanjug.

Vzpostavitev odnosov z ZRJ

21. 11. 2000 00.00

Potem, ko je jugoslovanska vlada v ponedeljek sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je njihovo udejanjanje vprašanje dni, saj Ljubljana nima več zadržkov glede tega vprašanja. Potrebno se je dogovoriti le še o tehničnem delu izvedbe sklepa in se odločiti, ali bosta Slovenija in ZRJ sklenili nov sporazum ali pa zadostujeta formalno že izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, pri čemer je verjetnejša prva različica. Vzpostavitev diplomatskih odnosov bo olajšala tudi razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, za katerega obstaja veliko zanimanje. V ponedeljek je GZS v Beogradu že odprla začasno pisarno z nalogo, da vzpostavi stike med gospodarstveniki iz obeh držav, jutri pa bo na uradnem obisku v Beogradu državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi že prišlo tudi do srečanja zunanjih ministrov Slovenije in ZRJ.