predsednik unije
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Ogi odstopil s položaja obrambnega ministra
18. 10. 2000 00.00
Francoska tiskovna agencija AFP je sporočila, da je švicarski predsednik Adolf Ogi napovedal odstop s položaja obrambnega ministra in ne s položaja predsednika države, kot je agencija sprva poročala. Ogi je po tedenski seji vlade na novinarski konferenci, ki jo je neposredno predvajala švicarska televizija, povedal, da bo predsedniški mandat, ki se izteče 31. decembra, izpeljal do konca.
Pred otvoritvijo INFOS'00
18. 10. 2000 00.00
V ponedeljek, 23. oktobra 2000 bo svoja vrata odprl INFOS'00, ki pod tem imenom poteka že 10. leto. Prireditev bo slavnostno otvoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, uvodno predavanje z naslovom Pot do e-Slovenije pa bo imel e-vizionar Rafal Lukawiecki. Letošnja prireditev, ki bo potekala do 27. oktobra, bo potekala pod okriljem Infosa d.o.o, Zveze za tehnično kulturo in Cankarjevega doma ter v soorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Na letošnjem Infosu se bo v Cankarjevem domu predstavilo 139 razstavljalcev, bogat pa bo tudi programski del z 222 predavanji, obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi 120 dogodkov in predavanj. Seminar Infos bo potekal v 6 barvnih linijah, ki obravnavajo samostojna tematsko zaokrožena področja: rdeča linija, v okviru katere bo potekalo največ predavanj, se osredotoča na e-ekonomijo, oranžna linija se bo ukvarjala s problematiko informatike v javni upravi, rumeno linijo predstavlja znanje za razvoj, v zeleni liniji se bo predstavila informacijska struktura, modra linija pa bo odgovarjala na vprašanja v zvezi z razvojnimi izzivi e-ekonomije. Posebnost letošnje prireditve je vijolična oziroma mednarodna linija, ki je organizirana z namenom, da se izmenjajo mednarodne izkušnje strokovnjakov. Prisotni bodo strokovnjaki iz Evropske unije in njenih institucij, kandidatk za vstop in držav srednje in vzhodne Evrope. Prireditev bo potekala od 23. do 27. oktobra, od 9.00 do 18.00 ure. Cena vstopnice za obiskovalce je 1.500 SIT, za dijake, študente in upokojence pa 800 SIT.
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Patriarh Pavle in Prodi na Dunaju o obnovi Srbije
11. 10. 2000 00.00
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle in predsednik Evropske komisije Romano Prodi sta se danes na Dunaju pogovarjala o obnovi Srbije. Kot je poročala tiskovna agencija Kathpress, je Prodi sogovorniku zagotovil pomoč Evropske unije. Na triurnem srečanju je sodeloval tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
V ZRJ prispeli mednarodni opazovalci
22. 09. 2000 00.00
V jugoslovansko prestolnico je doslej dopotovalo več kot 210 predstavnikov iz 52 držav,
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in
Bajuk na srečanju z Robertsonom
19. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Kohl prvič po finančnem škandalu spet v nemškem parlamentu
12. 09. 2000 00.00
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je danes prvič po desetih mesecih udeležil zasedanja poslanske skupine Krščanskodemokratske in Krčanskosocialne unije (CDU/CSU). Kohl se zasedanj v parlamentu ni udeleževal od lanske jeseni, ko je finančni škandal pretresel njegovo stranko CDU. Politična rehabilitacija Kohla pa se je začela že na začetku tega meseca, ko so ga strankarski prvaki CDU povabili kot slavnostnega govornika na prireditev ob 10. obletnici združitve obeh Nemčij.
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Kučan poudaril pomen znanja
07. 09. 2000 00.00
Okrogle mize o izzivih 21. stoletja, ki ji je predsedoval predsednik singapurske vlade Goh Chok Toh, se je za zaprtimi vrati udeležila prva skupina 40 voditeljev držav, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sodelujoči so svoja stališča izražali brez vnaprej pripravljenih govorov, pri čemer je Kučan po lastnih besedah poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije.
Kučan na Vrhu tisočletja
06. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je po uradni otvoritvi vrha tisočletja v New Yorku na sedežu OZN srečal s portugalskim premierom Antoniom Guterresom, s katerim sta govorila o procesu širitve Evropske unije. Po besedah predsednikovega svetovalca Mitje Vrhunca pa se je Kučan srečal še s številnimi državniki, med njimi ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in bosanskim kolegom Alijem Izetbegovićem, pri čemer je šlo za krajše neformalne pogovore. Kučan se je nato udeležil svečanega kosila v organizaciji Generalnega sekretarja OZN Kofija Anana.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Poročilo modrecev bo ugodno za Avstrijo
03. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v francoskem Evianu danes izrazila prepričanje, da bo poročilo treh modrecev o avstrijskih političnih razmerah za Avstrijo ugodno, kar bo ustvarilo dobro podlago za odpravo sankcij, ki jih je štirinajst držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPÖ) v dunajski vladi. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da Avstrija ne pričakuje le ukinitve sankcij, temveč tudi njihovo dejansko odpravo. Sicer zunanji ministri EU danes nadaljujejo neformalno srečanje. Osrednja tema pogovorov je razprava o prihodnosti EU, beseda pa naj bi tekla tudi o ukrepih proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.