predsednik unije
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Ukinitev vizuma za Bolgare
01. 12. 2000 00.00
Bolgarija je z veseljem sprejela dogovor ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve glede ukinitve viznega režima. Bolgarski predsednik Peter Stojanov je v parlamentu v Sofiji dejal, da za Bolgarijo v tem trenutku pada berlinski zid, premier Ivan Kostov pa je menil, da je to prvi korak Bolgarije proti EU in izraz dejstva, da je Bolgarija pomembna država, ki jo EU potrebuje.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
Chirac na Kosovu
25. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes dopotoval na nekajurni obisk na Kosovo. Na prištinskem letališču so ga sprejeli civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, francoski sekretar za obrambo Jean-Pierre Masseret in poveljnik generalštaba francoske vojske, general Jean-Pierre Kelche.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Bajuk na kongresu CSU v Münchnu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade in stranke Nova Slovenija Andrej Bajuk se je danes v Münchnu na povabilo predsednika Krščansko-socialne unije (CSU) in bavarskega ministrskega predsednika Edmunda Stoiberja udeležil kongresa CCSU. Glavna tema kongresa je bila Evropska unija, njena širitev in reforme, ter njen nadaljnji razvoj. Premier Bajuk se je ob robu kongresa pogovarjal tudi z mnogimi evropskimi politiki ter se v pogovorih zavzel za čimprejšnjo širitev EU.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Uspešno o reformah EU
11. 11. 2000 00.00
Nemčija in Francija sta se v francoskem zdravilišču Vittel na 76. francosko-nemškem vrhu sporazumeli, da bosta na decembrskem vrhu Evropske unije v Nici nastopili enotno, sta obe delegaciji sporočili v skupni izjavi za javnost. Nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac in francoski premier Lionel Jospin so razpravljali predvsem o razporeditvi števila glasov v ministrskem svetu EU, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj o širitvi unije.
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Pred otvoritvijo INFOS'00
18. 10. 2000 00.00
V ponedeljek, 23. oktobra 2000 bo svoja vrata odprl INFOS'00, ki pod tem imenom poteka že 10. leto. Prireditev bo slavnostno otvoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, uvodno predavanje z naslovom Pot do e-Slovenije pa bo imel e-vizionar Rafal Lukawiecki. Letošnja prireditev, ki bo potekala do 27. oktobra, bo potekala pod okriljem Infosa d.o.o, Zveze za tehnično kulturo in Cankarjevega doma ter v soorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Na letošnjem Infosu se bo v Cankarjevem domu predstavilo 139 razstavljalcev, bogat pa bo tudi programski del z 222 predavanji, obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi 120 dogodkov in predavanj. Seminar Infos bo potekal v 6 barvnih linijah, ki obravnavajo samostojna tematsko zaokrožena področja: rdeča linija, v okviru katere bo potekalo največ predavanj, se osredotoča na e-ekonomijo, oranžna linija se bo ukvarjala s problematiko informatike v javni upravi, rumeno linijo predstavlja znanje za razvoj, v zeleni liniji se bo predstavila informacijska struktura, modra linija pa bo odgovarjala na vprašanja v zvezi z razvojnimi izzivi e-ekonomije. Posebnost letošnje prireditve je vijolična oziroma mednarodna linija, ki je organizirana z namenom, da se izmenjajo mednarodne izkušnje strokovnjakov. Prisotni bodo strokovnjaki iz Evropske unije in njenih institucij, kandidatk za vstop in držav srednje in vzhodne Evrope. Prireditev bo potekala od 23. do 27. oktobra, od 9.00 do 18.00 ure. Cena vstopnice za obiskovalce je 1.500 SIT, za dijake, študente in upokojence pa 800 SIT.
Ogi odstopil s položaja obrambnega ministra
18. 10. 2000 00.00
Francoska tiskovna agencija AFP je sporočila, da je švicarski predsednik Adolf Ogi napovedal odstop s položaja obrambnega ministra in ne s položaja predsednika države, kot je agencija sprva poročala. Ogi je po tedenski seji vlade na novinarski konferenci, ki jo je neposredno predvajala švicarska televizija, povedal, da bo predsedniški mandat, ki se izteče 31. decembra, izpeljal do konca.
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.