rupel
Minister Rupel o širitvi EU
26. 08. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se v Avstriji udeležuje simpozija Evropskega foruma, na katerem je poudaril, da je prihodnost Evrope predvsem v njeni širitvi.
Razprava o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se je z veleposlaniki držav članic Evropske unije pogovarjal o njeni prihodnosti in vključitvi Slovenije vanjo. O tej temi, in o vključitvi v zvezo Nato pa so se v parlamentu posvetovali tudi poslanci in ministri.
Rupel o prihodnosti EU
11. 07. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v svojem govoru posebej predstavil pričakovanja in interese Slovenije ob vstopu v Unijo. Ne bi nas smel motiti pojem federacije, če gre za federacijo nacionalnih držav, ki ohranjajo pristojnosti na področjih, kot so jezik, kultura, izobraževanje, umetnost. Evropska unija bi se lahko imenovala Združeni narodi Evrope ali Nacionalne države Evrope, je poudaril minister Rupel v današnjem govoru pred veleposlaniki držav članic EU in držav kandidatk v Sloveniji.
DZ o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
V državnem zboru poteka posvet o aktivnostih parlamenta za uspešno vključitev v Evropsko unijo in Nato. Poleg predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, bodo s svojimi prispevki med drugimi nastopili še zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za evropske zadeve Igor Bavčar in obrambni minister Anton Grizold.
Vukasović o vlogah Ljubljanske banke
09. 07. 2001 00.00
Zadnje izjave slovenskih predstavnikov potrjujejo, da nimajo nikakršne namere izplačati hranilnih vlog nekdanje Ljubljanske banke (LB), ne varčevalcem na Hrvaškem, ne varčevalcem v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, ugotavlja hrvaški poslovnež Božidar Vukasović, ki sicer zase trdi, da je predstavnik varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, čeprav uradno takšnega statusa nima. Vukasovič se tako v današnjem sporočilu za javnost odziva na nekatere izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki jih je minister dal po podpisu okvirnega nasledstvenega sporazuma o delitvi premoženja in obveznosti nekdanje Jugoslavije na Dunaju, pa tudi na izjave guvernerja Banke Slovenija Mitje Gasparija o obrestih na pologe v Sloveniji.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.
Rupel v Moskvi
05. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na povabilo ruskega kolega Igorja Ivanova pripotoval na delovni obisk v Rusijo in se po prihodu v Moskvo udeležil sprejema na slovenskem veleposlaništvu. Med obiskom, ki ga bo minister sklenil v soboto, bosta osrednji temi pogovorov z ruskimi sogovorniki krepitev dvostranskih odnosov na političnem in gospodarskem področju ter izmenjava stališč do razmer v Jugovzhodni Evropi. Ministra Rupla spremlja delegacija predstavnikov slovenskih podjetij, ki delujejo na ruskem trgu.
Kučan sprejel osamosvojitelje
04. 07. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je ob deseti obletnici samostojne Slovenije v vili Podrožnik sprejel najožje sodelavce iz obdobja osamosvajanja. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so se vnovič zbrali vsi, ki so sodelovali pri rojevanju in obrambi slovenske države ter nosili največji del odgovornosti za to, da je zgrajena na dobrih temeljih. Srečanja so se udeležili Igor Bavčar, France Bučar, Spomenka Hribar, Olga Jakhel Dergan, Janez Janša, Jelko Kacin, Matjaž Kmecl, Matija Malešič, Jože Mencinger, Ivan Oman, Lojze Peterle, Dušan Plut, Miha Ribarič, Dimitrij Rupel, Marjan Šiftar in Ciril Zlobec. Kot so sporočili iz predsednikovega kabineta, so se opravičili Janez Drnovšek, Jože Pučnik in Janez Slapar.
Srečanje Slovencev z vsega sveta
03. 07. 2001 00.00
V slovenskem parlamentu je danes potekalo srečanje Slovencev z vsega sveta, ki ga je pripravila državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih društev in organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Makedonije, Nemčije, Švice, Francije, Švedske, Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Po grobih ocenah zunaj meja Slovenije živi pol milijona Slovencev.
SLS+SKD o obmejnem sporazumu
02. 07. 2001 00.00
Po mnenju SLS+SKD bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi se s Hrvaško o meji dogovorila še pred ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SLS+SKD Franci But, tako ne bi bilo nobenih dvomov, ali SOPS lahko prejudicira mejo ali ne. Sicer pa bo stranka po njegovih besedah podprla ratifikacijo sporazuma, storila pa bo vse, da se do takrat doseže vsaj načelen dogovor o meji s sosednjo državo. Če namreč do poletja to vprašanje ne bo rešeno, potem je bistveno večja verjetnost, da bo o tem odločala arbitraža. V tem primeru pa bo po Butovem prepričanju postala aktualna tudi strankina resolucija o meji na morju in v Istri. But je še povedal, da bi v stranki v primeru, če bi se dogovori s Hrvaško zavrteli "drastično drugače od naših pričakovanj", še enkrat razmislili in se v stranki dogovorili o enotnem stališču.
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Brez odločitve o maloobmejnem sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Odbor za zunanjo politiko je včeraj popoldne začel izredno sejo, na kateri naj bi nadaljevali razpravo o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
SNS proti sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je včeraj ponovil stališče svoje stranke, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), ki je uvrščen na redno junijsko zasedanje državnega zbora, prejudicira mejo s Hrvaško in da bi njegova ratifikacija Slovenijo izrinila iz evropskih integracij, saj je v nasprotju s Schengenskim sporazumom. Poslanska skupina SNS je zato včeraj v DZ vložila amandma k predlogu SOPS, s katerim bi k 59. členu sporazuma dodali nov odstavek, v katerem je zapisano, da se bo določitev meje med državama izvedla v okviru razmejitvene črte, ki je bila do leta 1954 mednarodno priznana razmejitvena črta med Slovenijo in Hrvaško.
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Pridružitveni svetu EU in Slovenije
26. 06. 2001 00.00
Slovenija in Evropska unija sta bili na rednem letnem zasedanju pridružitvenega sveta v Luxembourgu zadovoljni z napredovanjem slovenskega približevanja uniji. Kot prelomen sta ocenili napredek na pristopnih pogajanjih, sploh v prvi polovici letošnjega leta, ko je, kot je ob tej priložnosti znova spomnila predsedujoča ministrskemu svetu EU, švedska zunanja ministrica Anna Lindh, Slovenija kot prva kandidatka za članstvo uspešno sklenila pogajanja o zahtevnem poglavju okoljske zakonodaje. Ob pohvalah in zagotovilu Lindhove, da je Slovenija resnično med najbolj pripravljenimi kandidatkami, pa je bila slovenska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, deležna tudi nekaterih že znanih opozoril.
MZZ se predstavlja
20. 06. 2001 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je danes pripravilo prvi dan odprtih vrat, ki sovpada z deseto obletnico neodvisnosti Slovenije in obenem z delovanjem slovenske zunanje politike. Pred poslopjem Liceja se je dopoldne zbralo precej obiskovalcev, ki so jih pozdravili zunanji minister Dimitrij Rupel ter dva izmed štirih državnih sekretarjev, Magdalena Tovornik in Samuel Žbogar, vodja sektorja analize in razvoj na MZZ Darja Bavdaž-Kuret pa je predstavila strukturo in delovanje ministrstva.
Dan odprtih vrat na MZZ
20. 06. 2001 00.00
Po zgledu državnega zbora je ministrstvo za zunanje zadeve prvič pripravilo dan odprtih vrat. Tri skupine obiskovalcev so si tako ogledale prostore in se seznanile z delom ministrstva, kar je po besedah ministra Rupla tudi pravica davkoplačevalcev.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva sta ob 10. obletnici državnosti Slovenije in Hrvaške danes pripravili okroglo mizo z naslovom Deset let pozneje.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Širitev Nata prihodnje leto
13. 06. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo ob današnji napovedi držav članic zveze Nato, da nameravajo na vrhu v Pragi prihodnje leto odpreti vrata zavezništva za vstop novih članic. Kot je še dejal v izjavi iz Dublina, kjer se mudi na obisku, bo Slovenija po njegovem mnenju med povabljenimi državami, če bo izpolnila naloge, ki jih nalaga Akcijski načrt za članstvo v zavezništvu. Ruplu so irski sogovorniki zagotovili, da negativen izid referenduma, na katerem so Irci pred dnevi zavrnili ratifikacijo pogodbe iz Nice, ni uperjen proti širitvi Evropske unije in da bo Irska nadaljevala politiko aktivne podpore širitvi unije. Sicer so irski sogovorniki izrazili mnenje, da je Slovenija kvalificirana kandidatka za članstvo v EU, ki ga lahko doseže v okviru ciljev, ki si jih je zastavila, tako da bi lahko postala članica EU 1. januarja 2004 in že sodelovala na volitvah v Evropski parlament.
Bavčar v Parizu
13. 06. 2001 00.00
Slovenija na vrhu Evropske unije konec tedna v Goeteborgu pričakuje jasno zavezo za izvedbo širitve v zastavljenih časovnih okvirih, ki bo zagotovila tudi čimprejšen začetek vsebinskih pristopnih pogajanj za najzahtevnejša poglavja pravnega reda, je danes v pogovoru s francoskim kolegom Pierrom Moscovicijem v Parizu poudaril slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. EU bo sledila dogovorom, ki jih je glede širitve sprejela na vrhu decembra lani v Franciji, in irski referendumski "ne" pogodbi iz Nice na to ne bo vplival, pa je ministru Bavčarju zatrdil Moscovici.
Golobič zapušča mesto sekretarja
12. 06. 2001 00.00
Po skoraj desetih letih se iz politike umika generalni sekretar Liberalne demokracije Gregor Golobič. Njegova vloga v stranki in državi je daleč presegala njegovo uradno funkcijo, saj velja za enega najvplivnejših ljudi v politiki. Vršilec dolžnosti glavnega tajnika stranke bo postal Bogdan Biščak. Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) bo o predlogu za nadomestitev dosedanjega generalnega sekretarja stranke Gregorja Golobiča z Biščakom razpravljal jutri. Po neuradnih podatkih naj bi Golobič mesto generalnega sekretarja zapustil 1. julija.
Švedska bo odprta za delovno silo
12. 06. 2001 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je danes v Luxembourgu napovedala, da bo Švedska takoj po razširitvi Evropske unije za nove članice odprla nacionalno tržišče delovne sile. Na ta način bo Stockholm izkoristil možnost, ki jo daje skupno pogajalsko izhodišče petnajsterice o vprašanju - to članicam omogoča ščitenje nacionalnih tržišč pred delovno silo iz novink do sedem let po njihovem vstopu v EU.
Pristopna pogajanja Slovenije z EU
12. 06. 2001 00.00
Evropska unija se bo jutri s Slovenijo sestala na rednem polletnem ministrskem krogu pristopnih pogajanj, na katerem bosta strani formalno potrdili začasno zaprtje šestih poglavij pravnega reda v času švedskega predsedovanja uniji v prvi polovici letošnjega leta. Tako bodo končana usklajevanja za 20 poglavij pravnega reda od skupaj 29, o katerih pogajanja potekajo. Na dnevnem redu pogajanj bo jutri tudi vprašanje prostega pretoka delovne sile, kjer pa Slovenija zavrača unijino zahtevo po začasnem ščitenju trga dela v sedanjih članicah, zato se bodo pogajanja o tej temi še nadaljevala.
Grška podpora Sloveniji
06. 06. 2001 00.00
Slovenija je na vrhu seznama držav kandidatk skupaj z dvema ali tremi državami, Ciprom in Madžarsko, za članstvo v Evropski uniji, pozitivne signale pa je zaznati tudi glede članstva Slovenije v zvezi Nato, čeprav odločitev še ni sprejeta, je po pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Atenah dejal grški zunanji minister Georges Papandreu. Ob tem je poudaril, da bo Grčija znova predsedovala Uniji v ključnem obdobju, v prvi polovici leta 2003, ko bo pridružitveni proces verjetno v zaključni fazi, zato je v interesu Grčije ostati v tesnih stikih z vsemi kandidatkami, seveda tudi Slovenijo, ki je v prvi skupini držav, ki kandidirajo za članstvo, da bi jim pomagala v tem procesu.
Blokada pogajanj Slovenije z EU
06. 06. 2001 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na Dunaju potrdila, da bo Avstrija začasno blokirala pogajanja Slovenije z Evropsko unijo o poglavju transporta. Slovenska stran je sicer pričakovala, da bo pogajanja o transportu zaključila 12. junija.
Kučan v Grčiji
05. 06. 2001 00.00
Grški premier Simitis, ki bo Slovenijo obiskal novembra, je po pogovorih s Kučanom dejal, da za sprejetje Slovenije v EU ne vidi težav. Izrazil je tudi upanje, da bodo kandidatke , med njimi Slovenija in Ciper, do konca leta 2002 izpolnile pogoje za članstvo, tako da bo Grčija, ki bo znova predsedovala uniji v prvi polovici leta 2003, takrat lahko še dodatno prispevala k temu, da bodo lahko kandidatke leta 2004 sodelovale na volitvah v Evropski parlament.
Srečanje Rupla in Ivanova
31. 05. 2001 00.00
Ljubljana bo storila vse, da bo bližnji ameriško-ruski vrh potekal v najboljših razmerah, je svojemu ruskemu kolegu Igorju Ivanovu zagotovil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Neformalno srečanje ministrov je potekalo ob robu zasedanja Evroatlantskega partnerskega sveta v Budimpešti, kjer sta se ministra med drugim dogovorila, da bosta vse do vrha v stalni zvezi.