surovine
Golob in Janša prvič iz oči v oči
12. 04. 2022 16.51
Volitve so tik pred vrati, predvolilna soočenja pa se kar vrstijo. Tokrat sta se prvič iz oči v oči soočila tudi predstavnika strank, ki na podlagi zadnjih javnomnenjskih raziskav uživata največjo podporo ljudstva. Mnogi so pred prelomnimi volitvami srečanje med Robertom Golobom (Gibanje Svoboda) in Janezom Janšo (SDS) že nestrpno pričakovali. V oddaji Svet na Kanalu A sta nastopila tudi Tanja Fajon (SD) in Matej Tonin (NSi), med drugim pa so spregovorili o podražitvah, staranju prebivalstva, stanovanjski problematiki in drugih temah.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51
Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
Omejitev hitrosti na AC za večjo varčnost?
08. 04. 2022 06.00
Kaj vse se zaradi vojne v Ukrajini spreminja na evropskih tleh? Iz Nemčije, po kateri se velikokrat zgleduje tudi Slovenija, prihajajo vse glasnejše razprave, da bi omejili hitrost na avtocestah. To bi zmanjšali na 100 kilometrov na uro, s tem pa v luči visokih cen bencin in dizla poskrbeli za varčevanje. A kako realno je to in ali bi se lahko to zgodilo tudi v Sloveniji? Prometni strokovnjak in predsednik AMZS Andrej Brglez meni, da bi bil takšen ukrep nepomemben, saj da ljudje ob povišanju cen goriva že sami od sebe vozimo bolj varčno in posledično tudi počasneje.
Žveglič: Na udaru žitarice, oljarice, tudi perutnina, prašičereja in govedoreja
16. 03. 2022 13.41
Cene hrane se vztrajno dvigajo. Nekateri izdelki so se podražili že med epidemijo, višje cene pa se obetajo tudi zaradi vojne v Ukrajini in uvedb sankcij proti Rusiji. Nekatere države so že prepovedale ali omejile izvoz hrane in surovin, predvsem pšenice, moke in mesa. Potrošniki si v strahu, da bo zmanjkalo hrane, že delajo zaloge, trgovci pa mirijo, da bo dobava hrane nemotena in da imajo dovolj zalog, zato ni nobenih potreb po večjih nakupih. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je o vplivu vojne v Ukrajini na slovenski trg s hrano dejal, da so trenutno najbolj na udaru žitarice in oljarice, pa tudi perutnina, prašičereja in govedoreja.
Ne samo pogonska goriva, tudi cene hrane se dvigujejo v nebo: 'Korona je bila mala malica'
09. 03. 2022 20.01
Goriva že plačujemo bistveno dražje. Bomo tudi hrano? Dogajanje v Ukrajini in sankcije proti Rusiji bodo zagotovo vplivale na cene hrane, pravijo poznavalci razmer. Vse več držav že prepoveduje izvoz hrane. Ukrajina je do konca leta prepovedala izvoz nekaterih žitaric, soli in mesa. Srbija bo zaustavila izvoz pšenice in moke, omejile ga bodo tudi Madžarska, Turčija, Argentina in Moldavija. Da so dvigi cen neizogibni, so prepričani tudi v naši mesni industriji. V Celjskih mesninah so povedali celo, da bi lahko cene svinjskega in govejega mesa dosegle rekordne vrednosti.
Plin za skoraj petino cenejši, Von der Leynova poziva k varčevanju z energenti
09. 03. 2022 11.55
Cene zemeljskega plina v Evropi padajo. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo v aprilu je bilo dopoldne treba odšteti 173,66 evrov za megavatno uro, kar je 19 odstotkov manj kot v torek. Iz ruskega energetskega velikana Gazprom sporočajo, da dobava plina preko ozemlja Ukrajine v Evropo poteka nemoteno. Medtem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen državljane pozvala k varčevanju z energenti, da se bo lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. K temu lahko pripomore vsak, je dejala v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF.
Cene nafte dosegle najvišje ravni po letu 2008
07. 03. 2022 08.44
Cene nafte so se v azijskem trgovanju zvišale in dosegle najvišje vrednosti po juliju leta 2008. Naftne trge je namreč razburila izjava ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, da se Bela hiša in zavezniki pogovarjajo o prepovedi uvoza nafte iz Rusije. Nemški kancler Olaf Scholz pa je posvaril pred morebitno vključitvijo ruskega plina in nafte v sklop sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino sprejel Zahod. Kot je poudaril, je uvoz ruskih energentov ključen za vsakdanje življenje Evropejcev, s prepovedjo uvoza pa bi bila ogrožena tudi evropska energetska varnost.
Kam letos naložiti prihranke in zaslužiti?
07. 03. 2022 00.15
Zaradi ničelnih obrestnih mer na banki, plačevanja ležarin in visoke inflacije, se danes varčevanje na banki zagotovo ne splača. Vprašanje, kako oplemenititi ali vsaj ohraniti vrednost svojih prihrankov, je zato marsikoga spodbudilo k iskanju bolj donosnih rešitev – vlaganju v delniške investicijske sklade bodisi direktno bodisi preko zavarovalnic v naložbene police.
Cena sodčka nafte v evrih še nikoli tako visoka, tona koruze v enem dnevu dražja za 27 evrov
03. 03. 2022 18.43
Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva je sporočil, da z zaskrbljenostjo spremlja vojaški konflikt v Ukrajini, ki bi lahko omejil svetovno oskrbo s pšenico, koruzo in sončničnim oljem, kar bi dvignilo cene in povzročilo socialne nemire predvsem v državah Afrike in bližnjega vzhoda. Ampak cene nekaterih surovin so se že močno dvignile od začetka ukrajinske krize. Kako lahko to vpliva na cene končnih izdelkov?
EU na seznam sankcij dodala več ruskih oligarhov blizu Putina
28. 02. 2022 21.42
EU je na seznam sankcij zaradi ruske invazije na Ukrajino dodala več posameznikov iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na seznamu sta med drugimi prvi mož ruskega energetskega velikana Rosneft, Igor Sečin, in izvršni direktor naftne družbe Transneft, Nikolaj Tokarev, pa tudi tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov. Kanada pa je prepovedala uvoz ruske nafte, češ da so prihodki od nafte pomagali podpirati Putina in ruske oligarhe ter voditi vojno proti Ukrajini.
Kriza v Ukrajini: nas čaka še dodatna podražitev živil?
23. 02. 2022 19.48
Rusko-ukrajinska kriza na mednarodnih trgih že dviguje ceno plina, nafte, tudi nekaterih surovin. Pa bi lahko bila dražja tudi hrana? Posledično tudi pri nas? Že med epidemijo se cene hrane poskočile, letos je po mnenju agrarnega ekonomista pričakovati še 5-odstotno zvišanje. In ta kriza na Vzhodu lahko cene požene še višje. Tako Rusija kot Ukrajina sta namreč pomembni kmetijski proizvajalki. Kaj bi se pri nas lahko podražilo, če bi se kriza v Ukrajini stopnjevala?
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00
Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
Poldrugi tisoč pic za naše heroje
09. 02. 2022 20.27
Picopeki so letos ob svetovnem dnevu pic že drugo leto zapovrstjo – v znak poklona in globoke hvaležnosti – zdravstvenemu osebju naše največje bolnišnice, UKC Ljubljana, spekli nekaj čez poldrugi tisoč pic. Koliko več pic so letos napekli kot lani, koliko kilogramov moke, mocarele in koliko litrov pelatov so zapekli vanje? In komu ta poklon pomeni še več kot nagrade, ki jim je – ali pa jih ni – namenila država?
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00
Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Pot covidnih odpadkov: 'Zaužili naj bi za eno kreditno kartico plastike na leto'
02. 02. 2022 16.12
Množično testiranje ne pomeni pritiska le na stroko, temveč tudi na okolje. Zaradi pandemije covida-19 je po svetu nastalo več deset tisoč ton dodatnih medicinskih odpadkov, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija. Medicinska oprema je nujno potrebna, a organizacija opozarja, da je treba zagotoviti, da njena uporaba ne bo negativno vplivala na okolje. Kakšna je pot covidnih odpadkov v Sloveniji?
Mlad podjetnik služi z odkupom in prodajo odpadnih sekundarnih surovin
01. 02. 2022 19.12
21-letni Mark Nikolić je pred slabim letom zagnal podjetje, ki zbira, odkupuje in prodaja vse vrste odpadnih sekundarnih surovin. Njegov potencial so prepoznali v Nemčiji in Avstriji, od koder so mu donirali dve napravi za razgradnjo avtomobilskih katalizatorjev. Za tovrstno delo ga je navdušil oče, ki se je že pred dvajsetimi leti ukvarjal s katalizatorji. Prve je kupil z odškodnino, ki jo je prejel po prometni nesreči. Temu bi res lahko rekli sreča v nesreči.
V veljavi znižane trošarine za energente
01. 02. 2022 06.24
Odslej so dobavitelji v skladu s sklepom vlade znižali trošarine na energente, in sicer na elektriko ter pogonska goriva, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje. Vlada je tako odločila, da bi ublažila stiske prebivalstva in podjetij zaradi visokih cen energentov, ukrep pa bo veljal začasno, do 30. aprila.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Petrolovim gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina se z aprilom obeta podražitev
31. 01. 2022 17.59
Petrol v tem tednu ne bo spreminjal cen naftnih derivatov, kupci bodo deležni polnega učinka znižanja trošarin države. Bo pa Petrol po zakonski izenačitvi vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina zaradi zakupa dodatnih količin učinek višjih cen prerazporedil med vse svoje gospodinjske odjemalce. Podražitev zanje se obeta z aprilom.
Z eksperimentiranjem do uspešnih receptur brezalkoholnih 'žganic'
29. 01. 2022 07.00
Luka Nagode in Urška Dvoraček sta si pred dvema letoma tik pred zdajci premislila in idejo o proizvodnji džina preusmerila v manj poznane vode. Zakaj ne bi ljudem ponudila brezalkoholne alternative žganih pijač, ki po videzu, pripravi in celotni izkušnji spominjajo na alkoholne različice, sta se vprašala. Ker to področje še ni dobro raziskano, a na drugi strani pomeni neizkoriščen potencial, sta sprejela izziv. Pridružila se jima je Zala Gomboc, ki je strokovnjakinja za proizvodne in destilacijske postopke. Tako so v slovenski destilarni Vera Spirits razvili štiri okuse brezalkoholnih 'žganic'. Z njimi so že prepričali v tujini, prejeli so številna odličja.
'Odločitev ne bi smela biti težka': samo v Sloveniji do leta 2030 milijarda odvrženih plastenk
27. 01. 2022 09.55
Iz društva Eko krog so poslance znova pozvali, naj čim prej uvedejo sistem povratne embalaže. Spomnili so na številne – tudi finančne – prednosti, ki jih prinaša. "Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo," opozarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak. Okoljevarstveniki in gospodarstveniki so tu enotni. Če prištejemo še nezanemarljive proračunske prihranke in čistejše okolje, potem odločitev ne bi smela biti težka, so prepričani.
'Cene hrane se bodo dvigovale, a ne bo šlo za drastične podražitve'
15. 01. 2022 07.00
"V tem trenutku slovensko gospodarstvo še ni v stanju, ko bi bilo treba zvišanje cen hrane blažiti s tako drastičnimi ukrepi, kot je zniževanje DDV-ja," meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki se mu zdi bolj smiselno, da bi država pomoč usmerila k tistim, ki bi zaradi zvišanja cen res doživeli eksistenčno stisko. A kot poudarja, dvig cen ne bo tako drastičen: "Za zdaj moramo sprejeti, da se bodo živilski artikli dražili, a ne pretirano."
Vlada sprejela predlog za prepoved frackinga
12. 01. 2022 08.39
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele Zakona o rudarstvu, ki predvideva tudi prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja, t. i. franckinga. Toda pri Levici so opozorili, da je vlada prepovedala le obsežni fracking, dovoljuje pa manj obsežnega in tako je znova podprla britansko korporacijo Ascent Resources za pridobivanje plina v Petišovcih, saj da gre tam za manjši poseg v okolje. Predlog zakona med drugim prinaša tudi jasnejšo ureditev nekaterih vprašanj v zvezi z ugasnitvijo rudarskih pravic, pa tudi ureditev pridobivanja mineralnih surovin ob izvajanju gradbenih del in opredelitev posebnosti pri izvedbi državnih projektov.
Cene hrane bodo višje, a na gospodinjstvo naj bi to zneslo le 100 evrov letno
09. 01. 2022 20.55
Zadnje mesece cene pogonskih goriv, elektrike in plina letijo v nebo, dražijo se tudi številne surovine. Vse to močno občutijo tudi proizvajalci hrane, ki kljub temu cen svojih proizvodov še niso bistveno spreminjali, če pa so jih, potrošniki tega še nismo zelo občutili. Velik del podražitev so nase namreč prevzeli trgovci, kar naj bi se, vsaj v manjšem obsegu, dogajalo tudi v prihodnje. Zato agrarni ekonomist Aleš Kuhar miri: cene hrane bodo višje, a za povprečno gospodinjstvo bo to pomenilo vsega 100 dodatnih evrov v celem letu.
2022: Padec cen ni verjeten, inflacija naj bi se gibala med pet in deset odstotki
08. 01. 2022 07.00
V zadnjih mesecih smo doživeli velike podražitve energentov, ogrevanja in hrane, inflacija je bila decembra v primerjavi z letom prej kar petodstotna. Koliko se bo še podražilo življenje v tem letu in kje lahko pričakujemo največje podražitve?
Cigler Kralj: Pri minimalni plači sem iskal kompromis. Sindikati nezadovoljni
06. 01. 2022 19.15
Minister za delo Janez Cigler Kralj je pri pripravi predloga o uskladitvi letošnje minimalne plače le z inflacijo iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse socialne partnerje, so, potem ko je prišlo do nezadovoljstva s strani delodajalcev, sindikatov in določenih političnih strank, sporočili z ministrstva za delo. Toda tudi prejemnikom ostaja grenko-sladek priokus, saj se ne viša le njihova plača, pač pa se bistveno bolj višajo tudi zneski položnic, pa gorivo in izdelki na trgovskih policah.