vesolje
Ariane 44L utirila Intelsat 902
30. 08. 2001 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 8.46 po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L.
Pomembna japonska izstrelitev
29. 08. 2001 00.00
V vesoljskem centru Tanegašima so danes ob 9. uri po srednjeevropskem času izstrelili prvo novo japonsko nosilno raketo H-2A.
Izstrelili raketo H-2A
29. 08. 2001 00.00
Na otoku Tanegišima so davi izstrelili raketo H-2A, ki velja za ključen element japonskega vesoljskega programa.
Izstrelili proton K
25. 08. 2001 00.00
Iz ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur so na nosilni raketi Proton K v orbito poslali vojaški satelit.
Discovery le pristal
23. 08. 2001 00.00
Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Vesoljska dnevnica slaba dva dolarja
09. 07. 2001 00.00
Ruski časnik Trud je objavil pogovor z namestnikom direktorja za znanost pri moskovskem NIC Kosmo Valerijem Burdakovom, ki je povedal, da ruski vesoljci za polet v vesolje prejmejo honorar po sklenjeni pogodbi. Vrednost pogodbe znaša povprečno od 20.000 do 30.000 dolarjev v rubeljski protivrednosti.
Bo Rusija obnovila polete z Buranom
29. 06. 2001 00.00
Po besedah enega od vodij ruske Raketne in vesoljske družbe Energija Leonida Gruškina je nosilnost "Burana" nekajkrat večja od zahodnih raketoplanov. V orbito lahko ponese približno 100 ton koristnega tovora, izboljšana različica pa 200 ton. Revija poudarja, da na Bajkonurju v hangarjih že potekajo pripravljalna dela.
NASA namerava "razstreliti" komet
08. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila program poleta medplanetarne vesoljske odprave Deep Impact (Globoko trčenje). Po načrtu bodo januarja 2004 izstrelili samodejno vesoljsko sondo brez posadke, ki bo 4. julija 2005 jedro kometa Tempel 1 zadela z bakrenim zrnom. Eksplozijo, ki bo pri tem nastala, bodo skozi teleskope na Zemlji opazovali astronomi in instrumenti sonde, ki bo letela mimo kometa.
Novi ruski modul septembra
31. 05. 2001 00.00
Rusija namerava tretji ruski element Mednarodne vesoljske postaje (MVP) - združevalni odsek (SO) - poslati v vesolje septembra letos. To je v četrtek povedal predsednik Raketne in vesoljske družbe Energija Jurij Semjonov.
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Tudi Britanci si želijo v vesolje
08. 05. 2001 00.00
Prvo turistično potovanje v vesolje, ki se je v nedeljo uspešno končalo, je sprožilo val navdušenja med bogatimi Britanci. Kmalu po pristanku ameriškega milijonarja Dennisa Tita v kazahstanski stepi se je v londonski turistični agenciji, ki organizira nenavadna potovanja, oglasilo več deset izredno bogatih ljudi, ki želijo potovati v vesolje. Bogataši so pripravljeni ruskim oblastem plačati ogromno vsoto denarja za sedež v ruskem vesoljskem plovilu vrste Sojuz, so sporočili iz turistične agencije. 60-letni Američan je za osemdnevni polet v vesolje Rusiji plačal 20 milijonov ameriških dolarjev.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Tudi James Cameron bi rad šel v vesolje
30. 04. 2001 00.00
Medtem, ko je na proti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Dennis Tito, je znani ameriški filmski režiser James Cameron, ki je med drugim režiral uspešnico Titanik, potrdil, da namerava z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz tudi sam potovati na MVP. Povedal je, da se je z rusko stranjo o obisku začel pogajati januarja letos in poudaril, da datum njegovega obiska na MVP še ni določen. Cameron je še poudaril, da se bo morala z njegovim obiskom na MVP strinjati tudi ameriška vesoljska agencija NASA, katera je nasprotovala obisku "neprofesionalcev" na postaji.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Prva izstrelitev nosilne rakete v Indiji
18. 04. 2001 00.00
Iz indijskega vesoljskega centra Sriharikota na jugovzhodu države so danes po prvem neuspelem poskusu 28. marca tokrat uspešno v vesolje izstrelili prvo indijsko nosilno raketo GSLV-D1. "To je najpomembnejši trenutek mojega življenja in 30-letnih sanj indijske kozmonavtike," je ob tem dejal vodja indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO Krišnasvami Kasturirgan.
Gagarinova hči direktorica Kremeljskega muzeja
15. 04. 2001 00.00
Elena Gagarin, hčerka prvega človeka v vesolju, ruskega kozmonavta Jurija Gagarina, je bila v četrtek, ravno na 40. obletnico prvega očetovega poleta v vesolje, imenovana za direktorico Kremeljskega muzeja. Gagarinova je bila doslej zaposlena v moskovskem muzeju Puškin, sicer pa je specialistka za britansko umetnost.
Začetek muzejske pomladi
30. 03. 2001 00.00
Pokrajina, narava, mesto in vesolje so rdeča nit pomladi 2001 v francoskih muzejih. Po vsej Franciji bodo lahko obiskovalci brezplačno obiskali 850 muzejev. Od lanskega leta v prireditvi "pomlad v muzejih" sodeluje tudi kakih 100 muzejev iz drugih evropskih držav, pa tudi iz Rusije in z Islandije. Večina francoskih muzejev je pripravila tematske razstave. Center Jean-Moulin v Bordeauxu bo predstavil svet koncentracijskih taborišč, švicarski industrijski muzej v Traversu se ukvarja s podzemnim svetom, naravoslovni zgodovinski muzej v Nantesu pa z vesoljem. V muzeji lepih umetnosti v Lyonu bodo pripravili razstavo impresionistične krajine francoskega slikarja in grafika Camilla Pissarra.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.