vesolje
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Tudi Britanci si želijo v vesolje
08. 05. 2001 00.00
Prvo turistično potovanje v vesolje, ki se je v nedeljo uspešno končalo, je sprožilo val navdušenja med bogatimi Britanci. Kmalu po pristanku ameriškega milijonarja Dennisa Tita v kazahstanski stepi se je v londonski turistični agenciji, ki organizira nenavadna potovanja, oglasilo več deset izredno bogatih ljudi, ki želijo potovati v vesolje. Bogataši so pripravljeni ruskim oblastem plačati ogromno vsoto denarja za sedež v ruskem vesoljskem plovilu vrste Sojuz, so sporočili iz turistične agencije. 60-letni Američan je za osemdnevni polet v vesolje Rusiji plačal 20 milijonov ameriških dolarjev.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Tudi James Cameron bi rad šel v vesolje
30. 04. 2001 00.00
Medtem, ko je na proti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Dennis Tito, je znani ameriški filmski režiser James Cameron, ki je med drugim režiral uspešnico Titanik, potrdil, da namerava z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz tudi sam potovati na MVP. Povedal je, da se je z rusko stranjo o obisku začel pogajati januarja letos in poudaril, da datum njegovega obiska na MVP še ni določen. Cameron je še poudaril, da se bo morala z njegovim obiskom na MVP strinjati tudi ameriška vesoljska agencija NASA, katera je nasprotovala obisku "neprofesionalcev" na postaji.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Prva izstrelitev nosilne rakete v Indiji
18. 04. 2001 00.00
Iz indijskega vesoljskega centra Sriharikota na jugovzhodu države so danes po prvem neuspelem poskusu 28. marca tokrat uspešno v vesolje izstrelili prvo indijsko nosilno raketo GSLV-D1. "To je najpomembnejši trenutek mojega življenja in 30-letnih sanj indijske kozmonavtike," je ob tem dejal vodja indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO Krišnasvami Kasturirgan.
Gagarinova hči direktorica Kremeljskega muzeja
15. 04. 2001 00.00
Elena Gagarin, hčerka prvega človeka v vesolju, ruskega kozmonavta Jurija Gagarina, je bila v četrtek, ravno na 40. obletnico prvega očetovega poleta v vesolje, imenovana za direktorico Kremeljskega muzeja. Gagarinova je bila doslej zaposlena v moskovskem muzeju Puškin, sicer pa je specialistka za britansko umetnost.
Začetek muzejske pomladi
30. 03. 2001 00.00
Pokrajina, narava, mesto in vesolje so rdeča nit pomladi 2001 v francoskih muzejih. Po vsej Franciji bodo lahko obiskovalci brezplačno obiskali 850 muzejev. Od lanskega leta v prireditvi "pomlad v muzejih" sodeluje tudi kakih 100 muzejev iz drugih evropskih držav, pa tudi iz Rusije in z Islandije. Večina francoskih muzejev je pripravila tematske razstave. Center Jean-Moulin v Bordeauxu bo predstavil svet koncentracijskih taborišč, švicarski industrijski muzej v Traversu se ukvarja s podzemnim svetom, naravoslovni zgodovinski muzej v Nantesu pa z vesoljem. V muzeji lepih umetnosti v Lyonu bodo pripravili razstavo impresionistične krajine francoskega slikarja in grafika Camilla Pissarra.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Muzej, posvečen Juriju Gagarinu
16. 02. 2001 00.00
V rojstnem kraju kozmonavta Jurija Gagarina v mestu Gagarin, vzhodno od Moskve, gradijo muzej, posvečen prvemu kozmonavtu na svetu in njegovemu poletu v vesolje. Po besedah predstavnice bodočega muzeja Olge Prohorenko so doslej zbrali več kot 10000 razstavnih predmetov. Za 9. marec, obletnico rojstva Jurija Gagarina, načrtujejo odprtje prvega nadstropja muzeja in prve eksperimentalne razstave z naslovom Prvi polet 
Prvi slovenski predmet v vesolju
11. 02. 2001 00.00
8. februarja pred 17 leti je v vesolje prvič poletel slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo s seboj v vesolje ponesli kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Vesoljci so 8. februarja 1984 poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Trojica je odšla na sovjetsko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7 in ostala v vesolju rekordnih 237 dni. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je s sovjetsko-indijsko posadko vesoljcev, ki je v aprilu istega leta obiskala vesoljsko postajo, vrnil na Zemljo. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je nato vrnil v matični klub, ki ga še vedno skrbno hrani.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
Izstrelili Ariane 5
20. 12. 2000 00.00
V Gvajanskem vesoljskem središču na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 1.26 in približno 11 sekund po srednjeevropskem času na začetku 43 minut dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili težko evropsko nosilno raketo ariane 5, ki je ponesla v vesolje tri vrste tovora: evropski satelit Astra 2D za luksemburško družbo SES, ameriški satelit GE-8 za družbo Americom in japonsko anteno LDREX japonske vesoljske agencije NASDA.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –