vesolje

Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz

31. 10. 2000 00.00

S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity &#8211

Proton-K ponesel v vesolje tri satelite

13. 10. 2000 00.00

Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja

11. 10. 2000 00.00

Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.

Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir

27. 09. 2000 00.00

Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.

Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme

22. 09. 2000 00.00

Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.

Izstrelitev Atlantisa 8. septembra

01. 09. 2000 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.

Prvi vesoljski turist končal preiskave

25. 08. 2000 00.00

Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.

Rumba in Tango na poti v vesolje

09. 08. 2000 00.00

Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 13.13 in 35 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 6 na izstrelitvenem kompeksu 31 izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U z dodatno stopnjo fregat, ki naj bi za Evropsko vesoljsko agencijo ESA utirila drugi par evropskih satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango.

Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje

02. 08. 2000 10.49

Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.

Odkritje zvezde

25. 07. 2000 12.28

Astronomi so odkrili zvezdo, imenovano KPD1930+2752, ki bo v naslednjih 200 milijonih let eksplodirala, imela pa bo močbombe, težke 10 milijard ton. Odkritje je pomembno, ker bo proučevanje te zvezde, ki se nahaja na popolnoma drugem koncu vesolja, dalo odgovore na številna vprašanja o nastanku vesolja in tudi človeka.

Pred 31 leti prvič na Luni

21. 07. 2000 21.12

Na današnji dan pred 31-imi leti sta se po Luni prvikrat sprehodila dva vesoljca; to sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.

Astronomi stehtali vesolje

13. 06. 2000 18.19

Na posvetovanju Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Rochestru, v ameriški zvezni državi New York, so astronomi predstavili tridimenzionalni zemljevid 100.000 galaksij, ki so ga izdelali v projektu 2dF Galaxy Redshift Survey.

Satelit Gorizont-45 uspešno utirjen

07. 06. 2000 08.27

Nova dodatna raketna stopnja breeze-M, ki so jo v vesolje s pomočjo na Bajkonurju v Kazahstanu izstreljene izboljšane nosilne rakete proton K poslali včeraj, je devet ur kasneje uspešno utirila 2.200-kilogramski ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Gorizont-45.

Predavanje o raziskovanju vesolja

30. 05. 2000 08.35

Strokovnjak ameriške vesoljske agencije NASA iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni prof. dr. Dušan Petrač je v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani kot gost ponedeljkovega večera približno 60 poslušalcem predaval o raziskovanju vesolja in svojem prispevku na področju poskusov s tekočim helijem v breztežnostnem stanju nato pa odgovarjal na številna vprašanja.

Iran naj bi kmalu postal vesoljska država

17. 05. 2000 12.28

Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.

Razstava Sedem gričev v Berlinu

15. 05. 2000 13.55

Spektakularno razstavo, ki so jo organizatorji poimenovali ''Sedem gričev - Podobe in znaki 21. stoletja'', je v soboto v muzeju Martin-Gropius v Berlinu otvoril nemški minister za kulturo Michael Neumann. Razstava bo na ogled do 29. oktobra. Stala je 28 milijonov mark, na njej pa so razstavljeni tako antični predmeti kot tudi tisti, ki bodo zaznamovali 21. stoletje.

Dvajseto tekmovanje slovenskih godb

13. 05. 2000 10.31

V kulturnem domu v Krškem bo v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) danes 20. državno tekmovanje slovenskih godb. Tekmovanja se bo v koncertni stopnji letos udeležilo osem godb. To so Pihalni orkester železarjev Ravne, KUD Delavska godba Trbovlje, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, Pihalni orkester Videm Krško in Papirniški pihalni orkester Vevče, poleg njih pa prvič KD Pihalni orkester Logatec, Mladinski pihalni orkester GŠ Celje in Pihalni orkester Slovenj Gradec.

Delta 2 utirila satelit za GPS

11. 05. 2000 11.07

V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.

V vesolju vse več smeti

05. 05. 2000 18.36

V celotnem obdobju kozmonavtike - od leta 1957, ko je bil izstreljen prvi umetni satelit Sputnik, do danes - je bilo izstreljenih približno 3500 različnih vesoljskih plovil. V vesolju pa je tudi vse več smeti.

Oprema za odpravo napake

01. 05. 2000 13.47

Iz ruskega vesoljskega oporišča Baikonur je na vesoljsko postajo Mir poletelo plovilo z 2.5 tonami opreme, ki bo astronavtoma na Miru omogočila odpravo napake, ki je povzročila odtok zraka v vesolje. To je še en korak bliže prvemu vesoljskemu hotelu, kar bo Mir v bližnji prihodnosti postal, ko ga je propada rešil neki britanski poslovnež.

Olimpijska bakla bo potovala v vesolje

22. 04. 2000 10.24

Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.

Olimpijski ogenj tudi v vesolje

21. 04. 2000 12.47

Sydneyjski olimpijski ogenj bo odpotoval v vesolje. Organizacijski komite iger je v četrtek sporočil, da bo ogenj v ponedeljek prihodnji teden v vesolje popeljalo ameriško vesoljsko plovilo Atlantis, na katerem bo poleg ognja tudi olimpijska zastava Sydneyja. Po vrnitvi iz vesolja se bo ogenj vrnil v Grčijo, kjer ga bodo po stari tradiciji uradno prižgali 10. maja.

Praznovanje Dneva kozmonavtike

13. 04. 2000 08.45

Ob včerajšnjem mednarodnem Dnevu kozmonavtike - minilo je 39 let od poleta prvega človeka Jurija Gagarina v vesolje -, je ruski predsednik Vladimir Putin v Kremlju sprejel predstavnike ruske vesoljske industrije in kozmonavte.

Spodletel amaterski polet v vesolje

31. 03. 2000 08.11

Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.

Z vodnega letala v vesolje

26. 03. 2000 10.53

Vesoljska letala prihodnosti naj bi vzletala in pristajala kar na velikanskih vodnih letalih, ki bodo drsela nad oceani s polovično hitrostjo zvoka, menijo ruski in japonski vesoljski strokovnjaki, ki zatrjujejo, da bi takšna tehnologija lahko postala tekmec običajnemu navpičnemu vzletanju vesoljskih raketoplanov.

Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev

25. 03. 2000 09.46

Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.

Otvoritev ženevskega avtomobilskega salona

02. 03. 2000 09.00

Letošnja avtomobilska pomlad se je že začela - slabe tri tedne pred koledarsko. Danes je za obiskovalce že odprl vrata avtomobilski salon v Ženevi, prva izmed velikih tovrstnih evropskih prireditev.

Enajsti planet Evalda Flisarja na Vodnikovi domačiji

17. 02. 2000 18.21

Slovensko komorno gledališče s sedežem na Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo drevi ob 19.30 krstilo tragikomedijo Evalda Flisarja z naslovom Enajsti planet. Delo je zrežiral Aleš Novak, dramaturg je Blaž Lukan, scenografa sta Aleš Novak in Alen Bauer, igrali pa bodo Violeta Tomič, Gregor Čušin in Iztok Jereb.

Minotaur utiril skoraj ducat satelitov

27. 01. 2000 17.43

Po več preložitvah zaradi tehničnih razlogov so davi ob 4.03 po srednjeevropskem času v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča prvikrat izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, s katero naj bi v 720 kilometrov visoko orbito utirili več manjših vojaških in civilnih satelitov, ki so jih izdelali študenti. Deset ur po izstrelitvi še ni bilo dokončno potrjeno, da je utirjenje satelitov povsem uspelo.

Steklov bo snemal film v vesolju

27. 01. 2000 16.35

Ruski igralec Vladimir Steklov bo najverjetneje uresničil svoje sanje in bo kot glavni igralec filma ''Nagrada - polet v vesolje'' prve sekvence tega neobičajnega filmskega projekta posnel v vesoljski postaji Mir. Dokončno odločitev, ali bo Steklov resnično obiskal Mir, naj bi sprejeli do konca meseca, je sporočil direktor ruske aviokozmične agencije Jurij Koptov. Za zdaj je znano, da naj bi na Mir poslali dva ruska kozmonavta - Sergeja Zaletina in Aleksandra Karelija. Steklov je sicer uspešno končal urjenje v vesoljskem centru za priprave kozmonavtov Jurij Gagarin in bo morda na vesoljski postaji Mir ne samo gost, pač pa tudi polnopravni član posadke. Posnetki v vesolju naj bi po napovedih predstavljali petino filma. Režiser filma Jurij Kara bo film režiral iz vesoljskega centra, samo snemanje pa naj bi opravili kozmonavti profesionalci.