vesolje
Olimpijska bakla bo potovala v vesolje
22. 04. 2000 10.24
Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.
Olimpijski ogenj tudi v vesolje
21. 04. 2000 12.47
Sydneyjski olimpijski ogenj bo odpotoval v vesolje. Organizacijski komite iger je v četrtek sporočil, da bo ogenj v ponedeljek prihodnji teden v vesolje popeljalo ameriško vesoljsko plovilo Atlantis, na katerem bo poleg ognja tudi olimpijska zastava Sydneyja. Po vrnitvi iz vesolja se bo ogenj vrnil v Grčijo, kjer ga bodo po stari tradiciji uradno prižgali 10. maja.
Praznovanje Dneva kozmonavtike
13. 04. 2000 08.45
Ob včerajšnjem mednarodnem Dnevu kozmonavtike - minilo je 39 let od poleta prvega človeka Jurija Gagarina v vesolje -, je ruski predsednik Vladimir Putin v Kremlju sprejel predstavnike ruske vesoljske industrije in kozmonavte.
Spodletel amaterski polet v vesolje
31. 03. 2000 08.11
Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.
Z vodnega letala v vesolje
26. 03. 2000 10.53
Vesoljska letala prihodnosti naj bi vzletala in pristajala kar na velikanskih vodnih letalih, ki bodo drsela nad oceani s polovično hitrostjo zvoka, menijo ruski in japonski vesoljski strokovnjaki, ki zatrjujejo, da bi takšna tehnologija lahko postala tekmec običajnemu navpičnemu vzletanju vesoljskih raketoplanov.
Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev
25. 03. 2000 09.46
Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.
Otvoritev ženevskega avtomobilskega salona
02. 03. 2000 09.00
Letošnja avtomobilska pomlad se je že začela - slabe tri tedne pred koledarsko. Danes je za obiskovalce že odprl vrata avtomobilski salon v Ženevi, prva izmed velikih tovrstnih evropskih prireditev.
Enajsti planet Evalda Flisarja na Vodnikovi domačiji
17. 02. 2000 18.21
Slovensko komorno gledališče s sedežem na Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo drevi ob 19.30 krstilo tragikomedijo Evalda Flisarja z naslovom Enajsti planet. Delo je zrežiral Aleš Novak, dramaturg je Blaž Lukan, scenografa sta Aleš Novak in Alen Bauer, igrali pa bodo Violeta Tomič, Gregor Čušin in Iztok Jereb.
Minotaur utiril skoraj ducat satelitov
27. 01. 2000 17.43
Po več preložitvah zaradi tehničnih razlogov so davi ob 4.03 po srednjeevropskem času v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča prvikrat izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, s katero naj bi v 720 kilometrov visoko orbito utirili več manjših vojaških in civilnih satelitov, ki so jih izdelali študenti. Deset ur po izstrelitvi še ni bilo dokončno potrjeno, da je utirjenje satelitov povsem uspelo.
Steklov bo snemal film v vesolju
27. 01. 2000 16.35
Ruski igralec Vladimir Steklov bo najverjetneje uresničil svoje sanje in bo kot glavni igralec filma ''Nagrada - polet v vesolje'' prve sekvence tega neobičajnega filmskega projekta posnel v vesoljski postaji Mir. Dokončno odločitev, ali bo Steklov resnično obiskal Mir, naj bi sprejeli do konca meseca, je sporočil direktor ruske aviokozmične agencije Jurij Koptov. Za zdaj je znano, da naj bi na Mir poslali dva ruska kozmonavta - Sergeja Zaletina in Aleksandra Karelija. Steklov je sicer uspešno končal urjenje v vesoljskem centru za priprave kozmonavtov Jurij Gagarin in bo morda na vesoljski postaji Mir ne samo gost, pač pa tudi polnopravni član posadke. Posnetki v vesolju naj bi po napovedih predstavljali petino filma. Režiser filma Jurij Kara bo film režiral iz vesoljskega centra, samo snemanje pa naj bi opravili kozmonavti profesionalci.
Najstarejši astronavt se še ni naveličal vesolja
26. 01. 2000 08.31
78. letni John Glenn, najstarejši astronavt v zgodovini človeštva, zadnjič je v vesolje poletel z Discoveryem leta 1998, je za Columbus Dispatch izjavil, da bi prav rad še kdaj pokukal v vesolje, če mu tega ne bi branila njegova žena Annie. Glenn pravi, da mu je dala jasno vedeti, da mora ostati z obema nogama trdno na tleh. Glenn je z Discoveryem leta 1998 poletel v vesolje, da bi znanstveniki potrdili teorijo o tem, da breztežnost v vesolju vpliva na telo podobno kot naravni proces staranja na Zemlji. Znanstveniki naj bi izsledke razskave o tem, ali breztežnost res vpliva na staranje, kmalu sporočili.
Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste
17. 01. 2000 09.27
Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.
Najpomembnejša razstava v Berlinu
02. 01. 2000 12.21
Najpomembnejša razstava v letu 2000 v Berlinu naj bi po mnenju poznavalcev bila razstava Sedem gričev - slike in znamenja 21. stoletja, ki bo odprta od 14. maja do 5. novembra. Ta obsežna prireditev bo potekala sočasno s svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Berlinska razstava, ki bo organizatorje stala 20 milijonov mark, bo razdeljena na sedem področij: jedro, džungla, vesolje, civilizacija, vera, vedenje in sanje. Na njej naj bi razstavljali vsi pomembnejši svetovni muzeji in high-tech centri.
Molnija-M utirila zadnji satelit pred letom 2000
29. 12. 1999 10.18
Na severnem ruskem kozmodromu Pleseck, ki leži približno 800 kilometrov od Moskve in je glavni kozmodrom Rusije, so Raketne enote za strateške namene (RVSN) sinoči ob 20.12 po srednjeevropskem času izstrelile nosilno raketo Molnija-M, ki je v prehodno orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2368 za infrardeče zaznavanje balističnih izstrelkov na ozemlju ZDA.
Vabilo na silvestrovanje za vesoljca
23. 12. 1999 20.24
Župan mesta Brindisi na jugu Italije je zunajzemeljsko bitje povabil, naj pride v njegovo mesto preživet novoletno noč.
Taurus uspešno utiril Kompsat in Acrimsat
22. 12. 1999 08.50
V ameriškem vojaškem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so danes izstrelili štiristopenjsko nosilno raketo na trdno gorivo taurus (T4), ki je v polarno orbito uspešno utirila južnokorejski večnamenski satelit Kompsat in vesoljsko plovilo Acrimsat ameriške vesoljske agencije NASA.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Titan 2 ponesel v vesolje vojaški satelit 5D-3-F15
13. 12. 1999 09.04
Na ameriškem izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so natanko ob 18.38 in 1,822 sekunde po srednjeevropskem času izstrelili ameriško vojaško nosilno raketo titan 2, znano tudi kot G-8, ki je naj bi v polarno orbito utirila vojaški meteorološki satelit 5D-3-F15.
30. obletnica ARK Vladimir M. Komarov
18. 11. 1999 21.38
Jutri bo minilo 30 let, odkar so se ljubljanski osnovnošolci na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni 19. novembra 1969 odločili ustanoviti svoj klub, življenje pa posvetiti raketam in osvajanju vesolja.
Utrinke bomo lahko opazovali tudi na računalnikih
17. 11. 1999 20.41
Na našem nebu se je v teh dneh začela prava mala gneča z utrinki. Zemlja je namreč prvič po letu 1966 sekala krožnico kometa Tempel-Tuttle, pravzaprav njegov rep. Utrinke lahko od včeraj do konca novembra najbolje opazujemo ob jasnih nočeh v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Kitajci na Luni in Marsu
23. 10. 1999 09.56
Kitajci naj bi v naslednjem stoletju pristali na Luni in Marsu, je objavil kitajski dnevnik Shanghai News. Na nedavnem kitajskem posvetu o vesoljskih raziskavah so prav takšna cilja imenovali kot glavna za kitajski vesoljski program v 21. stoletju. Po besedah generalnega sekretarja kitajske vesoljske znanstvene zveze Ye Zilija kitajski znanstveniki že pretehtavajo podrobnosti načrta za pristanek na Luni. O podrobnostih glede rokov uresničitve načrta, njegovem financiranju in ali bo šlo pri tem za polet s človeško posadko, ne poročajo. Za zdaj Kitajci v vesolje še niso poslali svojih vesoljcev. Tega tudi ne nameravajo pred letom 2005, je poročevalcem v Hongkongu sporočil eden vodilnih kitajskih strokovnjakov na tem področju. Zdaj razvijajo pristajalni odsek brez posadke. Prvi preizkusni polet tega odseka naj bi uresničili čez nekaj mesecev.
Vesoljski safari za turiste
29. 09. 1999 10.45
Oktobra se bo iz ZDA na enotedensko ekskurzijo v Zvezdno mestece v Rusiji odpravila prva skupina desetih turistov, ki bodo lahko na lastni koži preizkusili vse stopnje priprav kozmonavtov na polet v vesolje, vključno z breztežnostjo v posebnem letalu, preobremenitvami na centrifugi in spuščanjem na dno bazena z maketo vesoljske ladje. Organizator vesoljskega safarija, družba Zegrahm Space Voyages iz Seattla, je za oktobrsko ekskurzijo že sprejela najmanjše možno število vplačil, ki zagotavljajo, da načrt ne bo odpovedan. Pet udeležencev vesoljskega safarija je vplačalo po 14.950 dolarjev, agencija pa že ima tudi 20 rezervacij za prihodnje leto.
Ariane 44LP utirila Telstar-7
25. 09. 1999 17.14
Na evropskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so ob 8.29 po srednjeevropskem času izstrelili 120. evropsko nosilno raketo ariane, gre za različico 44LP, ki je ponesla v vesolje ameriški telekomunikacijski satelit Telstar 7.
Poslovna kozmonavtika zanima vojake
19. 09. 1999 19.21
V Washingtonu je pretekli četrtek potekala enodnevna konferenca o problemih vojaške uporabe informacij s poslovnih satelitov. Tako bi na primer ameriška vojska rada uporabljala fotografije Zemljine površine, ki jih pošiljajo poslovni sateliti.
Uspešen simpozij o Hermanu Potočniku - Noordungu
11. 09. 1999 11.27
V Mariboru se je popoldne končal prvi mednarodni znanstveni simpozij o Hermanu Potočniku Noordungu. Dvodnevni seminar je organizirala mariborska univerza v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove kjige Problem vožnje po vesolju, udeležili pa so se ga nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusije, med njimi Jurij Mihajlovič Baturin.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Izstrelitev Columbie ponovno preložili
22. 07. 1999 09.23
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so nameravali davi ob 6.28 po srednjeevropskem času drugič v zadnjih dveh dneh izstreliti ameriški vesoljski raketoplan Columbia, ki mu prvič poveljuje astronavtka in ki naj bi utiril rentgenski teleskop Chandra.
Končno v vesolje?
14. 07. 1999 14.23
Dragan Živadinov bo v naslednjih dneh Najverjetneje že izvedel za usodo svoje milijonske predstave. Danes je namreč dobil uradno dovoljenje svoje družine, da za svoj projekt Gravitacija 0 Noordung zastavi 17 hektarjev družinskega zemljišča.
Kitajska vesoljska ladja že pred koncem leta
13. 07. 1999 16.52
Kitajska načrtuje izstrelitev vesoljske ladje s človeško posadko. Izstrelili naj bi jo celo prej, kot so doslej menili strokovnjaki po svetu. Japonska medijska družba NHK je od ameriškega obveščevalnega vira prejela podatek, da bosta prva kitajska vesoljca poletela v vesolje že konec letošnjega leta. Po podatkih tega vira se Kitajska ukvarja z gradnjo dvosedežne vesoljske ladje, ki bo opremljena s sistemom za združitev, je poročal japonski radio Radio Japonske.