vesolje
Utirili Eutelsatov Hot Bird 5; že štirideseta uspešna izstrelitev atlasa 2
10. 10. 1998 11.04
V Letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) v ameriški zvezni državi Florida so zgodaj davi, 50 minut po polnoči, uspešno izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A, ki je za evropsko organizacijo za telekomunikacijske satelite Eutelsat ponesla v vesolje geostacionarni telekomunikacijski satelit Hot Bird 5.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Dragan Živadinov uspešno opravil vaje za kozmonavta
22. 09. 1998 09.44
V dunajskem tehniškem muzeju je bila zvečer predstavitev 16 kandidatov iz 13 evropskih držav, ki so sodelovali na dvotedenskih vajah za kozmonavte v Rusiji. Vseh 16 kandidatov tretjega izbora vesoljcev v načrtu West in Space (West v vesolju) je vajo uspešno opravilo, med njimi tudi slovenski umetnik Dragan Živadinov.
Več vlažnih in sušnih predelov po vsem svetu
23. 08. 1998 09.37
Na Zemlji so se v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih občutno povečala območja, ki so izredno vlažna ali izredno suha. Čeprav splošen trend ni močan, pa so raziskovalci ozračja ugotovili, da so se v Afriki in Aziji v zadnjih desetletjih povečala izjemno suha območja, v Evropi, Aziji in Evropi pa tako zelo suha kot tudi zelo vlažna območja. Kot je pokazala raziskava, ki bo objavljena v septembrski številki Geophysical Research Letters, so spremembe še posebej velike na območjih pod vplivom vremenskega pojava El Nino.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Odkrili položaj evropskega sončnega observatorija SOHO
31. 07. 1998 07.49
Strokovnjaki, ki upravljajo največji radijski teleskop na svetu v portoriškem Arecibu, so pomagali najti evropski sončni observatorij SOHO (Solar and Heliospheric Observatory). Proti pričakovani legi vesoljskega plovila so poslali radijske signale. Odbite signale je zaznal opazovalni radar Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA) v kalifornijskem Goldstonu, vendar podatkov s plovila za zdaj še ne dobivajo.
V vesolje le del nas
30. 07. 1998 08.23
Za 50 dolarjev lahko odletite v vesolje - no, vsaj del vas. Družba Encounter 2001 ponuja 4 milijonom in pol oseb priložnost, da pošljejo svojo DNK in osebno sporočilo v raketi na Jupiter, ki bo z malce sreče morda nekoč dosegla sončni sistem. Encounter 2001 je podružnica družbe Celestis iz Houstona, ki je letos v orbito iztrelila nekaj gramov pepela guruja Timothyja Learyja. Doslej se je po besedah predsednika podjetja Encounter 2001 za takšno ''potovanje'' v vesolje odločilo 4000 ljudi.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Zenit-2 le izstrelili
10. 07. 1998 11.08
Po treh preložitvah v dobrih dveh tednih in po dodatni 42-minutni preložitvi davi so ruske Raketne (vojaške) sile za strateške namene (RVSN) na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob 8.30 po srednjeevropskem času izstrelile ukrajinsko nosilno raketo zenit 2, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Raketa je ponesla v vesolje ruski satelit za daljinsko zaznavanje Resurs-O, kot dodatno ''obtežitev'' pa še pet manjših satelitov: avstralski, nemški, izraelski, tajski in čilski.
Izstrelitev Zenita-2 preložena na jutri
09. 07. 1998 11.37
Ruske strateške raketne sile so za danes napovedano izstrelitev rakete Zenit-2 s šestimi sateliti preložile na jutri.
S podmornice v vesolje: balistična raketa utirila satelit Tubsat-N
08. 07. 1998 14.35
Ruska jedrska podmornica Novomoskovsk je včeraj ob 5.15 po srednjeevropskem času v Barentsovem morju, ki je del Severnega Ledenega morja, uspešno izstrelila nemški komunikacijski in znanstveni satelit Tubsat-N, ki je dosegel načrtovano orbito, je včeraj poročala ruska radijska postaja Majak (Svetilnik).
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Oseminštiridesetletni radovednež pretental Naso
11. 06. 1998 09.06
Oseminštiridesetletni Jerry Whitridge, ki si je zaželel ogledati središče za upravljanje vesoljskih poletov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA), se je upravi predstavil za astronavta, sodelavca ameriške obveščevalne službe CIA in vojnega heroja. Zdi se neverjetno, a uradne osebe je prepričal, tako da so ga v času poleta vesoljskega raketoplana kot častnega gosta popeljale v najbolj skrivne dele centra. Vodstvo Nase ne more pojasniti, kdaj in zakaj so v nekem trenutku vendarle podvomili v istovetnost pomembnega gosta. Nekaj pa je zanesljivo: za poskus lažnega predstavljanja za zveznega uslužbenca grozi Jerryju Whitridgeju sedem let zapora in 500.000 dolarjev globe, je poročal Radio Glas Amerike.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej
02. 05. 1998 09.44
Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Lunar Prospector našel led na Luninih tečajih
06. 03. 1998 08.50
Ameriška Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje Nasa je objavila, "da je glede na začetne znanstvene podatke, ki jih je poslala Nasina sonda Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec), visoka verjetnost, da je na severnem in južnem tečaju Lune led".
Eileen Collins bo prva ženska, ki bo poveljevala posadki raketoplana
05. 03. 1998 08.11
V Združenih državah Amerike bo prvikrat sedla za poveljniško krmilo vesoljskega raketoplana ženska, je poročala ameriška televizijska družba CNN. Ameriški predsednik Clinton naj bi, 5. marca oznanil, da bo podpolkovnica Eileen Collins, kot prva ženska poveljevala posadki raketoplana. Astronavtka je pri ameriški vesoljski agenciji NASI od leta 1990, leta 1991 pa so jo izbrali za astronavtko. Februarja 1995 in maja lani je poletela v vesolje kot prva pilotka raketoplana. Med njenim prvim poletom se je raketoplan (Discovery) približal ruski orbitalni znanstveni postaji Mir na približno 11 metrov, med njenim drugim obiskom orbite okoli Zemlje pa se je (Atlantis) s postajo združil.
Vesolje se širi z rastočo potenco
05. 03. 1998 08.05
Mednarodna skupina astronomov je sporočila, da se vesolje širi z rastočo potenco. To je v nasprotju z vsemi zakoni težnosti, kar bi lahko pojasnili samo s pojavom antigravitacije, ki ga je prvi omenjal Albert Einstein, je poročal britanski radio BBC.
Najstarejša Zemljanka Teksačanka?
13. 01. 1998 08.08
Emma Massey, ki naj bi v petek dopolnila 117 ali 119 let, se prav gotovo ne bo še odpovedala njuhancu. Voditeljica aktivnosti v domu starostnikov v teksaškem Rallsu, kjer živi Masseyeva, je povedala, da gospa obožuje kavico in njuhanec. Jesse James Nave, ki skrbi za njene račune in posle, ji vsak mesec prinese škatlo njuhanca. Pravi, da je upokojenka kot rojstni datum nekoč vpisala 16. januar 1879. Če je pravi, bo ta petek praznovala 119. rojstni dan. V domu pa je kot njen rojstni datum zapisan 15. januar 1881; torej naj bi bila Masseyeva v četrtek stara 117 let. "Zdi se mi, da nekaj let gor ali dol ni pomembnih, ko je človek star sto let in kolikor jih že ima," meni Nave in dodaja, da v tistih časih verjetno niso imeli rojstnih listov.
Proti Luni bo poletel Lunar Prospector
05. 01. 1998 18.19
Jutri ob 2.31 in 12 sekund po srednjeevropskem času namerava ameriška Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA v letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida izstreliti novo ameriško nosilno raketo Athena 2. Raketa bo utirila na pot proti Luni ameriško samodejno sondo Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec).
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.