vesolje
Več starejših ljudi v vesolje, prosim!
15. 04. 1999 08.14
Ameriški astronavt John Glenn (77) je odgovorne pri Nasi pozval, naj pošljejo v vesolje več starejših ljudi. Ti so namreč primerni za opravljanje znanstvenih poskusov v vesolju, povezanih s starostnimi boleznimi, je na nekem simpoziju na sedežu Združenih narodov v New Yorku povedal senator Glenn. Še zlasti starejše ženske, ki predstavljajo četrtino vseh ameriških astronavtk, naj bi v večjem številu pošiljali v vesolje. ''Vedeti moramo, kaj se zgodi pri staranju, da bomo starejšim ljudem omogočili udobnejše življenje,'' je dejal Glenn.
Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Yahoo za 5,6 milijarde dolarjev prevzel Broadcast.com
01. 04. 1999 18.01
Predstavniki družb Yahoo in Broadcast.com naj bi po poročanju računalniških virov sklenili dogovor o prevzemu slednjega s strani Yahoo. Tako bo Yahoo svoji rastoči paleti storitev s 5,6 milijarde dolarjev vrednim poslom dodal še vodilnega ponudnika radio in video programov na internetu.
Najmočnejša doslej zaznana eksplozija v vesolju
27. 03. 1999 01.17
Ameriški znanstveniki so v vesolju opazili silovito eksplozijo, pri kateri se je le v nekaj sekundah sprostila energija, enaka milijardam svetlobnih let iz več tisoč sonc.
V vesolje s pomočjo letala an-124-100
20. 03. 1999 18.56
Ruska letalska družba Poljot (Polet) v sodelovanju z letalsko in vesoljsko družbo Letalska izstrelitev načrtuje uporabo letala an-124-100 ruslan za utirjanje satelitov v nizko zemeljsko orbito.
Pred 65 leti se je rodil Gagarin
10. 03. 1999 10.55
V čast prvega kozmonavta Jurija Gagarina, ki se je rodil na današnji dan pred 65 leti, so se danes v Zvezdnem mestecu pri Moskvi zbrali ruski kozmonavti in obeležili obletnico s parado in polaganjem vencev k spomeniku Gagarinu.
Pegasus XL utiril satelit WIRE
05. 03. 1999 09.46
Po tridnevni preložitvi zaradi tehnične napake so nad Tihim oceanom davi ob 3.57 po srednjeevropskem času z letala L-1011 stargazer uspešno izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE).
Roton naj bi pocenil pot v vesolje
04. 03. 1999 11.25
V puščavi Mojave v ZDA so v začetku tedna predstavili zasebno vesoljsko plovilo Roton, s pomočjo katerega naj bi se v prihodnosti vesoljski poleti močno pocenili.
Pegasus XL ustavili zatiči
02. 03. 1999 15.50
Izstrelitev ameriške tristopenjske nosilne rakete pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) so morali davi po srednjeevropskem času v zadnji minuti zaradi tehnične napake preložiti za najmanj 48 ur.
NASA razkrila prvo od dveh skrivnosti
25. 02. 1999 19.15
Ameriška vesoljska agencija NASA bo kmalu v vesolju izvedla reševalno operacijo, med katero bodo poskušali popraviti 1,7 milijarde dolarjev vreden vesoljski teleskop Hubble (HST).
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
Prvi slovenski predmet v vesolju
08. 02. 1999 15.06
Pred 15 leti je na današnji dan v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z znakom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo vzeli s seboj trije vesoljci, ki so 8. februarja 1984 ob 13.07 po srednjeevropskem času poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T-10. Ladja se je združila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7.
Odkritje najbolj oddaljene in najstarejše supernove
20. 12. 1998 09.38
Skupina ameriških strokovnjakov je nedavno odkrila zvezdo, za katero domnevajo, da je najstarejša in najbolj oddaljena supernova doslej. Zvezda naj bi eksplodirala pred 10 milijardami leti, od našega planeta pa naj bi bila oddaljena 18 milijard svetlobnih let. Odkritje nove zvezde, imenovane Albinoni, potrjuje opazovanja, opravljena v začetku leta, po katerih naj bi se naše vesolje širilo pod vplivom skrivnostne protigravitacijske sile. Sicer pa Albinoni sodi v izredno redko skupino supernov. To so izredno masivne zvezde, ki svoj konec zabeležijo s silovito termonuklearno eksplozijo. Zvezdo so prvič opazili konec oktobra, čez nekaj dni pa so odkritje potrdili astronomi iz laboratorija Barkley, ki že več let preučujejo pojav večanja vesolja.
Dom za ostarele v vesolju
08. 11. 1998 09.43
Ameriški astronavt John Glenn, ki je v vesoljskem raketoplanu Discoveryju že drugič poletel v vesolje, je predlagal, da bi v vesolju zgradili dom za ostarele. ''Tukaj vam ni treba hoditi, skrbeti zaradi osteoporoze, ne potrebujete palice, ne preti vam nevarnost, da si zlomite kolk ali kaj podobnega,'' meni Glenn, uživajoč v breztežnostnem stanju. ''Brez skrbi, če imate težave s spanjem - naslednja noč nastopi že po 45 minutah.'' Discovery, ki je v soboto varno pristal na Cape Canaveralu, je obkrožil Zemljo vsakih 95 minut.
Utirili Eutelsatov Hot Bird 5; že štirideseta uspešna izstrelitev atlasa 2
10. 10. 1998 11.04
V Letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) v ameriški zvezni državi Florida so zgodaj davi, 50 minut po polnoči, uspešno izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A, ki je za evropsko organizacijo za telekomunikacijske satelite Eutelsat ponesla v vesolje geostacionarni telekomunikacijski satelit Hot Bird 5.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Dragan Živadinov uspešno opravil vaje za kozmonavta
22. 09. 1998 09.44
V dunajskem tehniškem muzeju je bila zvečer predstavitev 16 kandidatov iz 13 evropskih držav, ki so sodelovali na dvotedenskih vajah za kozmonavte v Rusiji. Vseh 16 kandidatov tretjega izbora vesoljcev v načrtu West in Space (West v vesolju) je vajo uspešno opravilo, med njimi tudi slovenski umetnik Dragan Živadinov.
Več vlažnih in sušnih predelov po vsem svetu
23. 08. 1998 09.37
Na Zemlji so se v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih občutno povečala območja, ki so izredno vlažna ali izredno suha. Čeprav splošen trend ni močan, pa so raziskovalci ozračja ugotovili, da so se v Afriki in Aziji v zadnjih desetletjih povečala izjemno suha območja, v Evropi, Aziji in Evropi pa tako zelo suha kot tudi zelo vlažna območja. Kot je pokazala raziskava, ki bo objavljena v septembrski številki Geophysical Research Letters, so spremembe še posebej velike na območjih pod vplivom vremenskega pojava El Nino.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Odkrili položaj evropskega sončnega observatorija SOHO
31. 07. 1998 07.49
Strokovnjaki, ki upravljajo največji radijski teleskop na svetu v portoriškem Arecibu, so pomagali najti evropski sončni observatorij SOHO (Solar and Heliospheric Observatory). Proti pričakovani legi vesoljskega plovila so poslali radijske signale. Odbite signale je zaznal opazovalni radar Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA) v kalifornijskem Goldstonu, vendar podatkov s plovila za zdaj še ne dobivajo.
V vesolje le del nas
30. 07. 1998 08.23
Za 50 dolarjev lahko odletite v vesolje - no, vsaj del vas. Družba Encounter 2001 ponuja 4 milijonom in pol oseb priložnost, da pošljejo svojo DNK in osebno sporočilo v raketi na Jupiter, ki bo z malce sreče morda nekoč dosegla sončni sistem. Encounter 2001 je podružnica družbe Celestis iz Houstona, ki je letos v orbito iztrelila nekaj gramov pepela guruja Timothyja Learyja. Doslej se je po besedah predsednika podjetja Encounter 2001 za takšno ''potovanje'' v vesolje odločilo 4000 ljudi.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Zenit-2 le izstrelili
10. 07. 1998 11.08
Po treh preložitvah v dobrih dveh tednih in po dodatni 42-minutni preložitvi davi so ruske Raketne (vojaške) sile za strateške namene (RVSN) na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob 8.30 po srednjeevropskem času izstrelile ukrajinsko nosilno raketo zenit 2, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Raketa je ponesla v vesolje ruski satelit za daljinsko zaznavanje Resurs-O, kot dodatno ''obtežitev'' pa še pet manjših satelitov: avstralski, nemški, izraelski, tajski in čilski.
Izstrelitev Zenita-2 preložena na jutri
09. 07. 1998 11.37
Ruske strateške raketne sile so za danes napovedano izstrelitev rakete Zenit-2 s šestimi sateliti preložile na jutri.
S podmornice v vesolje: balistična raketa utirila satelit Tubsat-N
08. 07. 1998 14.35
Ruska jedrska podmornica Novomoskovsk je včeraj ob 5.15 po srednjeevropskem času v Barentsovem morju, ki je del Severnega Ledenega morja, uspešno izstrelila nemški komunikacijski in znanstveni satelit Tubsat-N, ki je dosegel načrtovano orbito, je včeraj poročala ruska radijska postaja Majak (Svetilnik).
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Oseminštiridesetletni radovednež pretental Naso
11. 06. 1998 09.06
Oseminštiridesetletni Jerry Whitridge, ki si je zaželel ogledati središče za upravljanje vesoljskih poletov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA), se je upravi predstavil za astronavta, sodelavca ameriške obveščevalne službe CIA in vojnega heroja. Zdi se neverjetno, a uradne osebe je prepričal, tako da so ga v času poleta vesoljskega raketoplana kot častnega gosta popeljale v najbolj skrivne dele centra. Vodstvo Nase ne more pojasniti, kdaj in zakaj so v nekem trenutku vendarle podvomili v istovetnost pomembnega gosta. Nekaj pa je zanesljivo: za poskus lažnega predstavljanja za zveznega uslužbenca grozi Jerryju Whitridgeju sedem let zapora in 500.000 dolarjev globe, je poročal Radio Glas Amerike.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej
02. 05. 1998 09.44
Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.