vojaških
Sobranje za ustavne spremembe
07. 09. 2001 00.00
Enote zveze Nato v Makedoniji bodo najverjetneje začele drugo fazo zbiranja orožja albanskih skrajnežev, potem ko je sobranje včeraj potrdilo začetek postopka ustavnih sprememb.
Družine žrtev Kurska za preiskavo
06. 09. 2001 00.00
Družine umrlih članov posadke ruske podmornice Kursk od vojnega tožilstva zahtevajo posebno preiskavo, ker so prepričani, da bi njihove bližnje lahko rešili.
Vojaška akcija v Kopru
06. 09. 2001 00.00
Iz začasnega logističnega oporišča ameriške vojske v Luki Koper je doslej v BiH poletelo petnajst od petintridesetih večnamenskih in oboroženih helikopterjev, ki so minulo soboto s tovorno ladjo pripluli v pristanišče.
Prekinitev dvigovanja Kurska
05. 09. 2001 00.00
Akcijo dvigovanja jedrske podmornice Kursk so v noči na sredo zaradi tehničnih težav vnovič prekinili.
Zamuda pri dvigovanju Kurska
04. 09. 2001 00.00
Ruska mornarica je danes sporočila, da se bo operacija dvigovanja potopljene jedrske podmornice Kursk končala v mesecu oktobru in ne septembru, kot je bilo predvideno.
Prva oprema že v Kopru
01. 09. 2001 00.00
Zjutraj je v koprsko pristanišče priplula hrvaška tovorna ladja pod liberijsko zastavo in pripeljala 35 ameriških vojaških helikopterjev, namenjenih mirovnim silam v BiH.
Umik iz Beit Džale
30. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je davi končala umik svojih enot iz kraja Beit Džala, ki ga je zasedla v torek zjutraj.
Zavezniški napad na Irak
29. 08. 2001 00.00
V napadu ameriških in britanskih letal na jug Iraka sta bila ubita dva civilista.
Slovensko-ameriška vojaška vaja
27. 08. 2001 00.00
Koprski župan je pred začetkom slovensko-ameriške vojaške vaje sprejel poveljnico skupine vojakov, nameščenih v koprskem pristanišču in vojaškega atašeja pri ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji.
Vojaška vaja v Belorusiji
26. 08. 2001 00.00
V Belorusiji se je začela največja vojaška vaja, v kateri sodeluje 9000 vojakov in 1600 vojaških vozil.
Povračilni ukrepi izraelske vojske
24. 08. 2001 00.00
Izraelska vojska je z oklepnimi vozili, tanki in ob podpori helikopterjev vdrla v palestinsko četrt v mestu Hebron na Zahodnem bregu. Ponovno je šlo za povračilni ukrep.
Začetek dvigovanja Kurska
15. 07. 2001 00.00
Mednarodna ekipa posebnih potapljačev je sredi Barentsovega morja začela priprave za dvigovanje razbitine ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je z 118 člani posadke potopila 12. avgusta lani. Do sredine septembra naj bi podvodnega velikana s pomočjo posebnega pontona prepeljali do ruske obale. Dvigovanje podmornice naj bi stalo 50 milijonov dolarjev. Pri reševanju sodeluje tudi flotilja ruskih vojaških in oskrbovalnih ladij, potapljači pa naj bi danes pod vodo slikali razbitine 18.000 ton težkega Kurska, da bi pripravili načrt dvigovanja.
Modernizacija Slovenske vojske
13. 07. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je predstavil program ukrepov za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Grizold je ob tem zavrnil ocene, češ da se obrambno ministrstvo glede nakupov brezglavo odloča, in poudaril, da je modernizacija SV v polnem teku ter da so ukrepi v tej smeri "potrebni zaradi nas samih in ne zaradi zveze NATO". Ekipa ministra Grizolda bi rada dosegla predvsem dvoje: povečati število profesionalnih vojakov za približno tristo ljudi letno in te vojake tudi primerno opremiti. Ukrepi bi državo stali kar 5 do 6 milijard tolarjev dodatnega denarja, pravih zagotovil, da bo vojska denar tudi dejansko dobila, pa očitno še vedno ni. In to kljub temu, da sta tako vlada kot svet za nacionalno varnost Grizoldove ukrepe podprla.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Obisk švicarskega generala
11. 07. 2001 00.00
Na povabilo načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadirja Ladislava Lipiča je na dvodnevni obisk v Slovenijo pripotoval načelnik generalštaba oboroženih sil Švicarske konfederacije general Hans Ulrich Scherrer. Tuji gost se je srečal z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom in z Lipičem, po srečanju s slednjim pa je povedal, da imata slovenska in švicarska vojska sicer veliko skupnega, čeprav sta njuna obrambna sistema različna. Lipič in Scherrer sta se strinjala, da obisk te vrste pomeni potrditev dosedanjega uspešnega sodelovanja med vojskama in tudi dober obet za prihodnje sodelovanje.
Hummerji tudi v Sloveniji
09. 07. 2001 00.00
Terensko vozilo Hummer, v vojaški različici imenovan tudi Humvee, je standardno terensko vozilo ameriške vojske. S svojo vzdržljivostjo se je proslavil predvsem v zalivski vojni, tako kot v puščavi, pa se dobro obnese tudi v blatu in snegu. Poleg Američanov ga uporablja še približno 30 držav, ki se jim bo kmalu pridružila tudi Slovenija. V četrtek so podpisali pogodbo za nakup 30 takšnih vozil, ki naj bi v Slovenijo prispela jeseni.
Samomorilski napad v Gazi
09. 07. 2001 00.00
V bližini Kisufima na jugu Gaze, kjer leži več judovskih naselij, je v eksploziji avtomobila bombe umrl samomorilski palestinski napadalec. Odgovornost za napad je že prevzelo oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas. Kot poročajo izraelski viri, v eksploziji avtomobila bombe razen napadalca ni bilo žrtev. V eksploziji bombe južno od Hebrona pa je medtem umrl pripadnik posebnih izraelskih vojaških enot. Bomba, ki je bila podtaknjena ob cesti, je eksplodirala, ko je mimo pripeljal avtobus z izraelskimi vojaki.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Priprli industrijske vohune
01. 07. 2001 00.00
Policija v Združenih arabskih emiratih je pred dnevi zaradi domnevnega prisluškovanja aretirala 19 oseb, med njimi osem Britancev. Med aretiranimi so tudi državljani Filipinov, Maroka, Jordanije in Jemna. Aretacije je spodbudila vrsta vdorov v štiri tamkajšnja podjetja za industrijsko raziskovanje, s katerimi upravljajo Britanci, so danes potrdili na britanskem zunanjem ministrstvu in britanskem veleposlaništvu v Dubaju.
Izraelci in Palestinci dosegli dogovor
29. 06. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je sporočil, da so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o časovnem načrtu, s katerim naj bi postopoma obnovili mirovna pogajanja. Powell je obenem podprl zamisel o mednarodnih opazovalcih, ki naj bi nadzirali prekinitev ognja. "Uspelo nam bo, če se bo nasilje končalo," je dejal.
Varnostni dialog s slovaško delegacijo
26. 06. 2001 00.00
Na ministrstvu za obrambo je potekal 1. del programa varnostnega dialoga med slovensko delegacijo, ki jo vodi državni sekretar Milan Jazbec in delegacijo slovaškega ministrstva za obrambo, ki jo vodi državni sekretar gospod Jozef Pivarči.
Gospodarska škoda v Makedoniji
26. 06. 2001 00.00
Makedonsko gospodarstvo je zaradi spopadov med albanskimi skrajneži in makedonsko vojsko v preteklih štirih mesecih utrpelo škodo v višini 407 milijard evrov. Makedonsko ministrstvo za gospodarstvo po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug opozarja, da bi nadaljevanje spopadov lahko usodno vplivalo na makedonsko gospodarstvo, in ocenjuje, da se bodo zaradi slabih razmer najkasneje jeseni začeli nemiri Makedoncev. Izgube v makedonskem gospodarstvu so predvsem posledica prekinitev pogodb s tujimi partnerji in ustavitve proizvodnje in dobave blaga zaradi spopadov. Za financiranje vojaških akcij proti albanskim upornikom je makedonska vlada doslej porabila 152 milijonov evrov deviznih rezerv. Vrednost makedonske valute denar je od konca maja padla za tretjino, zaradi krize v državi pa so morale makedonske oblasti povečati davek na dodano vrednost.
V Makedoniji trpi gospodarstvo
25. 06. 2001 00.00
Makedonsko gospodarstvo je zaradi spopadov med albanskimi skrajneži in makedonsko vojsko v preteklih štirih mesecih utrpelo škodo v višini 407 milijard evrov. Makedonsko ministrstvo za gospodarstvo po poročanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug opozarja, da bi nadaljevanje spopadov lahko usodno vplivalo na makedonsko gospodarstvo, in ocenjuje, da se bodo zaradi slabih razmer najkasneje jeseni začeli nemiri Makedoncev.
Makedonska vojska prenehala z ofenzivo
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada je ustavila ofenzivo proti oboroženim albanskim upornikom, ki so se utrdili v vasi Aračinovo v bližini Skopja.
Grizold na srečanju v Bratislavi
22. 06. 2001 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se je danes v Bratislavi udeležil srečanja s kolegi iz držav udeleženk pobude za sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo miru (CENCOOP). Ministrska šesterica, poleg Grizolda in slovaškega gostitelja so udeleženci pobude še obrambni ministri Avstrije, Madžarske, Romunije in Švice, je danes podpisala resolucijo o nadaljnjem razvoju pobude CENCOOP. Ta opredeljuje prihodnje možnosti skupnih oblik sodelovanja v podporo miru in regionalnega sodelovanja, zlasti na področju humanitarnih operacij, vojaških opazovalcev, izmenjave informacij in vojaške policije, so sporočili z MORS.
Solana spet v Skopju
21. 06. 2001 00.00
V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.
Srečanje G-8 na odprtem morju
19. 06. 2001 00.00
Po poročanju tujih tiskovnih agencij bodo vrhunsko srečanje G-8, voditeljev sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije, zaradi varnostnih razlogov prestavili iz Genove na drugo lokacijo. Kot nadomestna prizorišča srečanja se največkrat omenja Rim, ena izmed vojaških baz ali pa celo ladja na odprtem morju. Italijanska policija je namreč presodila, da bi bilo julijsko srečanje v Genovi zaradi številnih manjših ulic zelo tvegano, saj so številni nasprotniki globalizacije že napovedali proteste. Končno odločitev o morebitni selitvi pa bo v kratkem sprejela vlada.
Odprli letalsko in vesoljsko razstavo
18. 06. 2001 00.00
Na pariškem letališču Le Bourget v predmestju francoske prestolnice so odprli 44. mednarodno letalsko in vesoljsko razstavo, ki bo trajala do 24. junija. Gre za največji pregled zadnjih dosežkov svetovne letalske in vesoljske industrije.
Pogovori makedonskih strank
17. 06. 2001 00.00
V Skopju so se nadaljevali pogovori med predstavniki glavnih političnih strank in predsednikom Borisom Trajkovskim o mirni rešitvi krize v državi. Pogovore, ki so trajali nekaj ur, so prekinili zaradi utrujenosti pogajalcev.
Koštunica o Makedoniji in Kosovu
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.