vojaških
Na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum
30. 12. 2000 00.00
Srbske oblasti in oboroženi albanski gverilci so v dolini Preševa na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum. Sprti strani sta se obvezali za vzpostavitev premirja in začetek pogajanj. Glede na usodo podpisanih sporazumov v vojnah na Balkanu malokdo verjame, da bo najnovejši mirovni sporazum obveljal. Kot posrednik med Srbi in Albanci so sodelovali visoki častniki NATA. Sporazum predvideva takojšno zaustavitev vseh vojaških akcij, umik cestnih zapor na obeh straneh in začetek pogajanj. Jugoslovanska vojska je zagrozila, da bo posredovala, če gverilci ne bodo spoštovali sporazuma.
V nemški vojski tudi ženske
28. 12. 2000 00.00
V začetku prihodnjega leta bodo lahko prvič v zgodovini nemške vojske tudi ženske sodelovale v bojnih enotah vojske. Kot je sporočilo nemško obrambno ministrstvo, se bo 2. januarja pri kopenskih enotah začelo uriti 151, v letalstvu 76 ter v mornarici 17 žensk. Skupno bo tako uniformo obleklo 244 žensk. Za ženske sicer v vojski veljajo enaki kriteriji kot za moške. Od julija letos se je za delo v nemški vojski prijavilo približno 1900 žensk. 594 kandidatk je vojska že preizkusila, uspešnih pa je bilo 447 rekrutinj. Doslej so lahko ženske v nemški vojski sodelovale le kot zdravnice oziroma članice medicinskega osebja ter v vojaških glasbenih sestavih. Sicer nemško obrambno ministrstvo načrtuje, da naj bi se delež žensk v bojnih enotah vojske sčasoma ustalil nekoliko pod desetimi odstotki.
Spremenjen status ameriških vojakov
28. 12. 2000 00.00
ZDA so po večletnih pogajanjih končno pristale na spremembo sporazuma z Južno Korejo o pravnem statusu ameriških sil v tej državi. Po tem dogovoru bodo imela južno-korejska sodišča v prihodnje večje pristojnosti pri obravnavanju prestopkov ameriških vojakov, so danes sporočili člani obeh pogajalskih skupin.
Neuspešna vojaška pogajanja
21. 12. 2000 00.00
V kraju Panmunjon so se danes neuspešno končala vojaška pogajanja med Severno in Južno Korejo. Severnokorejski vojaški predstavniki so se namreč spotaknili ob dokument južnokorejskega obrambnega ministrstva, ki je Severno Korejo označilo za "glavnega sovražnika" Južne Koreje. Severna Koreja meni, da takšno stališče južne sosede pomeni zavračanje dialoga in željo po prepiranju.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
VS podaljšal mandat misiji v DR Kongo
15. 12. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je za pol leta podaljšal mandat misiji v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in odobril povečanje števila vojaških opazovalcev, kakor tudi izrazil pripravljenost, da odobri napotitev mirovnih enot na mejo DR Kongo z Ruando. V DR Kongo je trenutno le 200 vojaških opazovalcev, čeprav je VS ZN že odobril napotitev 5500 mirovnih enot. Slednjih še ni, ker še ni mogoče govoriti o miru v državi, vlada DR Kongo pa tudi ovira namestitev enot.
Strategija ruskih sil v Čečeniji
15. 12. 2000 00.00
Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Putin jutri na Kubo
12. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin bo od jutri do 17. decembra na obisku na Kubi, kjer bo izpostavil predvsem gospodarski vidik pred časom prekinjenega sodelovanja med državama. Putin bo med svojim obiskom izpostavil pomen Kube otoka kot trga za rusko tehnologijo, opremo in surovine, pa tudi geografsko lego otoka, ki bi bila primerna za tranzitni center za ruski zračni in pomorski promet. Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal visoki ruski predstavnik, bodo pogovori predvidoma težavni, saj sta državi leta 1991 za dalj časa prekinili gospodarske stike.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Uporniki pripravljeni na pogajanja
03. 12. 2000 00.00
Zapatistični uporniki iz jugovzhodne mehiške pokrajine Chiapas so pripravljeni na mirovna pogajanja z vlado novega mehiškega predsednika Vincenta Foxa, vendar pod določenimi pogoji, je izjavil predstavnik Zapatistične nacionalne osvobodilne vojske, podpoveljnik Marcos.
Slovenija odlična na festivalu vojaških filmov
29. 11. 2000 00.00
Na 11. mednarodnem festivalu vojaških filmov, ki je v Rimu potekal od 20. do 26. novembra, je letos sodelovalo 24 držav iz Evrope, Amerike in Azije s skupno 70 filmi v različnih kategorijah. Slovenija se je predstavila s poučnim filmom z naslovom Kako preživeti pozimi avtorjev Toma Burazina in Mihe Kuharja, s katerim sta v kategoriji usposabljanje dosegla prvo mesto. Slovenski film je požel veliko zanimanja med udeleženci festivala, predvsem alpskih držav. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, lahko pričakujemo, da bomo nekaj najboljših filmov z rimskega festivala videli tudi v Sloveniji.
Maistrove spominske prireditve
25. 11. 2000 00.00
Na Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah so se začele 15. Maistrove spominske prireditve, ki jih organizirajo ministrstvo za obrambo, Turistično društvo Zavrh in občina Lenart. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi, načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Iztok Podbregar, je ob tej priložnosti poudaril, da je bil general in pesnik Rudolf Maister ena največjih vojaških osebnosti v slovenski zgodovini, ki je s svojimi dejanji segla daleč v prihodnost in v širši evropski prostor.
Upanje za mir na Bližnjem vzhodu
25. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski predsednik Jaser Arafat sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru strinjala , da bosta nadaljevala s sodelovanjem za varnost na območju. Pri tem bosta ponovno vzpostavila sodelovanje med območnimi koordinacijskimi pisarnami. Izrael je v četrtek, po eksploziji bombe, ki je ubila izraelskega vojaka, ukazal palestinskim uradnikom, da zapustijo pisarne na jugu Gaze. Palestinci so to zavrnili. Pisarne, ki se običajno nahajajo v izraelskih vojaških postojankah na meji med območji pod palestinskim nadzorom, služijo za humanitarne namene –
Barak ima proste roke
24. 11. 2000 00.00
Izraelski kabinet za varnost pa je včeraj zvečer dal zeleno luč premieru Ehudu Baraku, da lahko sprejema odločitve o vojaških operacijah brez predhodnega soglasja vlade. Barak, ki opravlja tudi funkcijo obrambnega ministra, bo lahko tako odločal tudi o morebitnem odgovoru na palestinske napade.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Arafat zahteva razporeditev mirovnih sil
11. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pred Varnostnim svetom ZN zahteval razporeditev mednarodnih mirovnih sil na palestinskih
Sklepni del taktične vaje SV
10. 11. 2000 00.00
Udeležence sklepnega dela taktične vaje Slovenske vojske (SV) Odločen odgovor 2000, ki poteka na območju med Celjem,
Arafat jutri v VS ZN
09. 11. 2000 00.00
Diplomatski viri v ZN so danes sporočili, da jutri v Varnostnem svetu ZN pričakujejo palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki zahteva namestitev mednarodnih sil ZN na palestinskih ozemljih.
Na Kosovo še 15 slovenskih policistov
09. 11. 2000 00.00
Petnajstim slovenskim policistom, ki so minuli teden odpotovali na Kosovo, se bo v kratkem pridružilo še približno enkrat toliko policistov, tako da bo skupaj v mednarodnih policijskih enotah v pokrajini sodelovalo približno 30 slovenskih pripadnikov, je danes v Bruslju po zasedanju načelnikov generalštabov Evroatlanstkega partnerskega sveta (EAPC) povedal načelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar.
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Začetek taktične vaje SV
07. 11. 2000 00.00
Slovenska vojska je danes v organizaciji 3. operativnega poveljstva v Celju na
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Ustavili reševanje tankerja
01. 11. 2000 00.00
Z minolovca francoske mornarice, ki je v Rokavskem prelivu s sonarjem iskal potopljeni italijanski tanker, so zaznali močan vonj po strupenem in eksplozivnem stirenu, pomešanem z gazolinom. Zaradi bojazni pred eksplozijo so prekinili reševalno akcijo. Ladje, ki plujejo v Rokavskem prelivu, pa so opozorili, naj se ne gibljejo na razdalji manj kot 10 kilometrov okoli mesta potopljenega tankerja.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.