vojaških
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Delni umik vojaških sil iz Čečenije
22. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o delnem umiku zveznih enot iz Čečenije. Putin je obenem izdal ukaz o prenosu pooblastil za vojaško operacijo v Čečeniji z obrambnega ministrstva na zvezno obveščevalno službo, njen direktor Nikolaj Petrušev pa je tako dobil polna pooblastila. Putin je poudaril, da operacija v Čečeniji s tem ni končana, temveč da se bo nadaljevala z drugimi sredstvi, večja pozornost pa bo namenjena posebnim operacijam.
Poziv za rešitev krize v Kongu
22. 01. 2001 00.00
Zimbabve, Angola in Namibija, zaveznice Demokratične republike Kongo, so včeraj na vrhu v angolski prestolnici Luanda pozvale k dialogu za dosego miru v tej državi. Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je menil, da je dialog najbolj korektna pot za uresničitev mirovnih sporazumov iz Lusake, in dodal, da je uporaba sile v DR Kongo upravičena le v primeru obrambe. Poleg Dos Santosa, ki je menil, da sta smrt kongoškega predsednika Laurenta Kabile povzročili zarota varnostnih služb in pomanjkanje opreznosti, sta se vrha v Luandi udeležila tudi zimbabvejski in namibijski predsednik Robert Mugabe in Sam Nujoma. Predsedniki so v sklepni izjavi zagotovili, da bodo obdržali svoje sile v DR Kongo, dokler se v to z minerali bogato deželo ne povrne mir. Iz diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da naj bi se južnoafriške države srečale na vrhu v Mozambiku že to sredo. Prisostvovali naj bi tudi Uganda in Ruanda, ki podpirajo upornike, ki nasprotujejo vladi v Kinšasi.
Putin o oblikovanju čečenske vlade
19. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o oblikovanju čečenske vlade, s čimer želi doseči normalizacijo v uporniški republiki. Poveljnik ruskih enot na Severnem Kavkazu, general Valerij Baranov, pa je izrazil nasprotovanje Putinovemu četrtkovemu načrtu za zmanjšanje navzočnosti ruskih enot v Čečeniji.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
ZDA zaprle veleposlaništvo v Rimu
07. 01. 2001 00.00
Ameriška ambasada v Rimu je že od petka zjutraj zaprta. Trije alžirski teroristi naj bi namreč za petek načrtovali samomorilski napad na veleposlaništvo. Gre za tri člane teroristične organizacije Osame Bin Ladna, od katerih naj bi se eden nameraval z eksplozivom vreči v stavbo ameriškega veleposlaništva v Rimu in povzročiti eksplozijo.
Poljska proti namestitvi ruskega jedrskega orožja v Kaliningradu
05. 01. 2001 00.00
Poljski obrambni minister Bronislaw Komorowski je glede špekulacij o ruskem nameščanju jedrskega orožja v Kaliningradu ob Baltskem morju danes na poljskem radiu dejal, da je ta ruska enklava prekomerno oborožena. Po mnenju poljske vlade je število ruskih oboroženih sil na tem območju ob meji s severovzhodnim delom Poljske pretirano za prave in realne obrambne potrebe, je pojasnil Komorowski.
Češki pilot umrl za levkemijo
04. 01. 2001 00.00
Dosedanje diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu je danes še dodatno razburkala smrt češkega pilota helikopterja Michala Martinaka, ki je pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo, je sporočil praški dnevnik Mlada fronta danes.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Rusi boljši od ameriške tehnologije stealth
03. 01. 2001 00.00
Ruski znanstveniki v Znanstveno-raziskovalnem središču Mstislava V. Keldiša v Moskvi so razvili edinstveno tehnologijo, ki omogoča manjšo opaznost vojaških letal na zaslonu radarja. Gre za fizikalne principe, katerih tehnične lastnosti po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass prekašajo znano tehnologijo ameriških letal vrste stealth.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum
30. 12. 2000 00.00
Srbske oblasti in oboroženi albanski gverilci so v dolini Preševa na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum. Sprti strani sta se obvezali za vzpostavitev premirja in začetek pogajanj. Glede na usodo podpisanih sporazumov v vojnah na Balkanu malokdo verjame, da bo najnovejši mirovni sporazum obveljal. Kot posrednik med Srbi in Albanci so sodelovali visoki častniki NATA. Sporazum predvideva takojšno zaustavitev vseh vojaških akcij, umik cestnih zapor na obeh straneh in začetek pogajanj. Jugoslovanska vojska je zagrozila, da bo posredovala, če gverilci ne bodo spoštovali sporazuma.
Spremenjen status ameriških vojakov
28. 12. 2000 00.00
ZDA so po večletnih pogajanjih končno pristale na spremembo sporazuma z Južno Korejo o pravnem statusu ameriških sil v tej državi. Po tem dogovoru bodo imela južno-korejska sodišča v prihodnje večje pristojnosti pri obravnavanju prestopkov ameriških vojakov, so danes sporočili člani obeh pogajalskih skupin.
V nemški vojski tudi ženske
28. 12. 2000 00.00
V začetku prihodnjega leta bodo lahko prvič v zgodovini nemške vojske tudi ženske sodelovale v bojnih enotah vojske. Kot je sporočilo nemško obrambno ministrstvo, se bo 2. januarja pri kopenskih enotah začelo uriti 151, v letalstvu 76 ter v mornarici 17 žensk. Skupno bo tako uniformo obleklo 244 žensk. Za ženske sicer v vojski veljajo enaki kriteriji kot za moške. Od julija letos se je za delo v nemški vojski prijavilo približno 1900 žensk. 594 kandidatk je vojska že preizkusila, uspešnih pa je bilo 447 rekrutinj. Doslej so lahko ženske v nemški vojski sodelovale le kot zdravnice oziroma članice medicinskega osebja ter v vojaških glasbenih sestavih. Sicer nemško obrambno ministrstvo načrtuje, da naj bi se delež žensk v bojnih enotah vojske sčasoma ustalil nekoliko pod desetimi odstotki.
Neuspešna vojaška pogajanja
21. 12. 2000 00.00
V kraju Panmunjon so se danes neuspešno končala vojaška pogajanja med Severno in Južno Korejo. Severnokorejski vojaški predstavniki so se namreč spotaknili ob dokument južnokorejskega obrambnega ministrstva, ki je Severno Korejo označilo za "glavnega sovražnika" Južne Koreje. Severna Koreja meni, da takšno stališče južne sosede pomeni zavračanje dialoga in željo po prepiranju.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Strategija ruskih sil v Čečeniji
15. 12. 2000 00.00
Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.
VS podaljšal mandat misiji v DR Kongo
15. 12. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je za pol leta podaljšal mandat misiji v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in odobril povečanje števila vojaških opazovalcev, kakor tudi izrazil pripravljenost, da odobri napotitev mirovnih enot na mejo DR Kongo z Ruando. V DR Kongo je trenutno le 200 vojaških opazovalcev, čeprav je VS ZN že odobril napotitev 5500 mirovnih enot. Slednjih še ni, ker še ni mogoče govoriti o miru v državi, vlada DR Kongo pa tudi ovira namestitev enot.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Putin jutri na Kubo
12. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin bo od jutri do 17. decembra na obisku na Kubi, kjer bo izpostavil predvsem gospodarski vidik pred časom prekinjenega sodelovanja med državama. Putin bo med svojim obiskom izpostavil pomen Kube otoka kot trga za rusko tehnologijo, opremo in surovine, pa tudi geografsko lego otoka, ki bi bila primerna za tranzitni center za ruski zračni in pomorski promet. Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal visoki ruski predstavnik, bodo pogovori predvidoma težavni, saj sta državi leta 1991 za dalj časa prekinili gospodarske stike.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Uporniki pripravljeni na pogajanja
03. 12. 2000 00.00
Zapatistični uporniki iz jugovzhodne mehiške pokrajine Chiapas so pripravljeni na mirovna pogajanja z vlado novega mehiškega predsednika Vincenta Foxa, vendar pod določenimi pogoji, je izjavil predstavnik Zapatistične nacionalne osvobodilne vojske, podpoveljnik Marcos.