vojaških
Srečanje tujih vojaških atašejev
13. 02. 2001 00.00
V Kranjski gori se bo danes začelo tradicionalno zimsko srečanje tujih vojaških atašejev, akreditiranih v Sloveniji, potekalo pa bo do petka. Gostje se bodo sešli z državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Milanom Jazbecem, v četrtek pa še z načelnikom generalštaba slovenske vojske, generalpodpolkovnikom Iztokom Podbregarjem.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
195144inđić napoveduje rešitev krize
10. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je napovedal skorajšnjo rešitev krize na mejnem področju med Srbijo in Kosovom, in zanjo predložil tudi časovni rok. Albanska stran ima dva do tri dni časa, da Beogradu sporoči svoje stališče, šele nato pa bo mogoče sestaviti pogajalske skupine, je danes v Beogradu po poročanju srbske državne televizije RTS povedal 195144inđić.
Predčasne volitve za vojake
04. 02. 2001 00.00
Za izraelske vojake so se predčasno začele volitve novega premierja, drugi državljani pa bodo volili v torek. Vojaki, ki sodelujejo na vojaških vajah, manevrih in operacijah na terenu, bodo volili prvi, je dejal polkovnik Šaul Magnesi, ki je pristojen za izvedbo volitev v vojski. Svoj glas lahko oddajo do torka zvečer, ko se bodo zaprla vsa volišča v Izraelu. Vojska bo za dostavo volilnih skrinjic na bolj odročna območja uporabila tudi helikopterje, je dodal polkovnik.
Kabila o možnostih za mir v DR Kongo
02. 02. 2001 00.00
Novi predsednik DR Kongo Joseph Kabila se je včeraj v Washingtonu nepričakovano sestal z ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, s katerim sta se pogovarjala o možnostih za konec državljanske vojne v DR Kongo. Kabila se je o mirovnem procesu v svoji državi pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Odprto biatlonsko SP na Pokljuki
02. 02. 2001 00.00
Biatlonsko svetovno prvenstvo na Pokljuki se je uradno začelo. Slovesnega odprtja na Bledu se je udeležilo 250 tekmovalcev iz 34 držav, ki bodo v prihodnjih desetih dneh nastopili na Pokljuki. Slovesnost se je začela s preletom vojaških letal, pozneje pa so se predstavile še posamezne reprezentance. Največjo biatlonsko tekmovanje v letošnji sezoni sta skupaj uradno odprla predsednik Mednarodne biatlonske zveze Anders Besseberg in predsednik organizacijskega komiteja Bled-Pokljuka Iztok Podbregar.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Predstavitev reforme nemške vojske
29. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je danes napovedal zaprtje 59 oporišč nemške vojske v okviru obsežne reforme. Njegov predlog bo najprej obravnaval odbor za obrambo v spodnjem domu nemškega parlamenta, bundestagu. Gre za 39 večjih in 20 manjših oporišč. Reforma nemške vojske predvideva tudi zmanjšanje števila vojakov s 310.000 na 282.000. Za tretjino se bo zmanjšalo tudi število civilistov, zaposlenih v vojski, in sicer naj bi njihovo število zmanjšali na 85.000.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
SE vrnil pravice Rusiji
26. 01. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes v Strasbourgu z 88 glasovi za, 20 proti in 11 zadržanimi ruski delegaciji vrnila pravice, ki so bile Rusiji odvzete aprila lani zaradi položaja v Čečeniji. Ruski predstavniki bodo tako med drugim znova imeli glasovalno pravico in pravico do sodelovanja pri delu Parlamentarne skupščine SE.
Nadaljevanje mirovnih pogajanj
25. 01. 2001 00.00
Palestinski in izraelski predstavniki so po dveh dnevih prekinitve danes popoldan nadaljevali mirovna pogajanja v egiptovskem letoviškem kraju Taba. Pogovori so se nadaljevali po prihodu vodje izraelske delegacije, izraelskega zunanjega ministra Šloma Ben Amija in vodje izraelske leve stranke Meretz Josija Sarida. Že pred tem sta v Tabo prispela izraelski pravosodni minister Josi Bejlin in vodja urada premiera v odstopu Ehuda Baraka Gilad Šer.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Predstavitev novega trenažerja
25. 01. 2001 00.00
Danes je v avditoriju Centra vojaških šol ministrstva za obrambo, potekala predstavitev novega trenažerja in testne naprave za rakete maljutka. Novost, ki je plod sodelovanja ministrstva za obrambo, Fakultete za računalništvo in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je predstavil državni sekreter Ladislav Lipič.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Delni umik vojaških sil iz Čečenije
22. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o delnem umiku zveznih enot iz Čečenije. Putin je obenem izdal ukaz o prenosu pooblastil za vojaško operacijo v Čečeniji z obrambnega ministrstva na zvezno obveščevalno službo, njen direktor Nikolaj Petrušev pa je tako dobil polna pooblastila. Putin je poudaril, da operacija v Čečeniji s tem ni končana, temveč da se bo nadaljevala z drugimi sredstvi, večja pozornost pa bo namenjena posebnim operacijam.
Poziv za rešitev krize v Kongu
22. 01. 2001 00.00
Zimbabve, Angola in Namibija, zaveznice Demokratične republike Kongo, so včeraj na vrhu v angolski prestolnici Luanda pozvale k dialogu za dosego miru v tej državi. Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je menil, da je dialog najbolj korektna pot za uresničitev mirovnih sporazumov iz Lusake, in dodal, da je uporaba sile v DR Kongo upravičena le v primeru obrambe. Poleg Dos Santosa, ki je menil, da sta smrt kongoškega predsednika Laurenta Kabile povzročili zarota varnostnih služb in pomanjkanje opreznosti, sta se vrha v Luandi udeležila tudi zimbabvejski in namibijski predsednik Robert Mugabe in Sam Nujoma. Predsedniki so v sklepni izjavi zagotovili, da bodo obdržali svoje sile v DR Kongo, dokler se v to z minerali bogato deželo ne povrne mir. Iz diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da naj bi se južnoafriške države srečale na vrhu v Mozambiku že to sredo. Prisostvovali naj bi tudi Uganda in Ruanda, ki podpirajo upornike, ki nasprotujejo vladi v Kinšasi.
Putin o oblikovanju čečenske vlade
19. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o oblikovanju čečenske vlade, s čimer želi doseči normalizacijo v uporniški republiki. Poveljnik ruskih enot na Severnem Kavkazu, general Valerij Baranov, pa je izrazil nasprotovanje Putinovemu četrtkovemu načrtu za zmanjšanje navzočnosti ruskih enot v Čečeniji.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
ZDA zaprle veleposlaništvo v Rimu
07. 01. 2001 00.00
Ameriška ambasada v Rimu je že od petka zjutraj zaprta. Trije alžirski teroristi naj bi namreč za petek načrtovali samomorilski napad na veleposlaništvo. Gre za tri člane teroristične organizacije Osame Bin Ladna, od katerih naj bi se eden nameraval z eksplozivom vreči v stavbo ameriškega veleposlaništva v Rimu in povzročiti eksplozijo.
Poljska proti namestitvi ruskega jedrskega orožja v Kaliningradu
05. 01. 2001 00.00
Poljski obrambni minister Bronislaw Komorowski je glede špekulacij o ruskem nameščanju jedrskega orožja v Kaliningradu ob Baltskem morju danes na poljskem radiu dejal, da je ta ruska enklava prekomerno oborožena. Po mnenju poljske vlade je število ruskih oboroženih sil na tem območju ob meji s severovzhodnim delom Poljske pretirano za prave in realne obrambne potrebe, je pojasnil Komorowski.
Češki pilot umrl za levkemijo
04. 01. 2001 00.00
Dosedanje diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu je danes še dodatno razburkala smrt češkega pilota helikopterja Michala Martinaka, ki je pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo, je sporočil praški dnevnik Mlada fronta danes.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
Rusi boljši od ameriške tehnologije stealth
03. 01. 2001 00.00
Ruski znanstveniki v Znanstveno-raziskovalnem središču Mstislava V. Keldiša v Moskvi so razvili edinstveno tehnologijo, ki omogoča manjšo opaznost vojaških letal na zaslonu radarja. Gre za fizikalne principe, katerih tehnične lastnosti po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass prekašajo znano tehnologijo ameriških letal vrste stealth.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.