vojnih
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Vojno stanje ni rešitev
07. 06. 2001 00.00
Makedonska policija je danes aretirala dva moška makedonske narodnosti, ki sta osumljena streljanja na urad predsednika Borisa Trajkovskega. Po navedbah policije naj bi eden od osumljencev streljal na poslopje predsednikovega urada, njegov spremljevalec pa naj bi bil - po nepreverjenih podatkih - pripadnik posebnih enot policije. Na predsedniški urad so včeraj streljali dvakrat, ravno ko se je Trajkovski pogovarjal s predsednikom socialdemokratske stranke SDSM Brankom Crvenkovskim. Osumljenec naj bi na predsednikov urad streljal iz ogorčenja nad zadnjimi napadi albanskih skrajnežev na makedonsko vojsko.
Priprli Abdića
07. 06. 2001 00.00
Po odločitvi okrožnega sodišča na Reki so priprli nekdanjega člana predsedstva BiH Fikreta Abdića, ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov proti civilistom in vojnim ujetnikom med vojno v BiH. Obtožnico proti Abdiću je sodišče v Bihaću vložilo že leta 1995. Le-ta ga bremeni za dejanja povezana s poboji prek 400 civilistov na območju Bihaća, Cazina, Bužima in Velike Kladuše na zahodu BiH v letih 1993 in 1994.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Haag opozarja Beograd
04. 06. 2001 00.00
Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.
Sojenje Levstiku se končuje
29. 05. 2001 00.00
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je na obravnavi zoper Vinka Levstika, ki je obdolžen dveh kaznivih dejanj vojnih hudodelstev, zavrnil predlog obrambe, da se iz spisa izloči pričanja oseb, ki so bile v zvezi z obtožbami zoper Levstika pred preiskovalnim sodnikom po uvedbi preiskave leta 1982 zaslišane brez navzočnosti obdolženca. Gre za priče, ki na glavni obravnavi zaradi starosti, bolezni ali smrti ne morejo sodelovati, tožilstvo pa želi z njimi osvetliti predvsem osebnost obdolženca. Na obravnavi so pregledali tudi dokazno gradivo v spisu, naslednja, predvidoma zadnja obravnava, ki bo 14. junija, pa bo potekala v znamenju branja zapisnikov zaslišanj desetih prič pred preiskovalnim sodnikom, tožilec in Levstikova odvetnika pa bodo podali svoje zaključne govore.
Huda kriza na Bližnjem vzhodu
19. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je napadla sedeža palestinskih avtonomnih oblasti v Jeninu in Tulkaremu na Zahodnem bregu. Ranjenih je najmanj 50 ljudi. Izraelski vojaki so davi na Zahodnem bregu ustrelili tudi palestinskega policista, v Gazi pa nekega kmeta. Palestinske varnostne sile so našle še tri trupla včerajšnjih izraelskih letalskih napadov, najhujših od zasedbe palestinskih avtonomnih območij leta 1967. V letalskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 12 ljudi, več kot 50 pa ranjenih.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
Obletnica Titove smrti
04. 05. 2001 00.00
4.5.1980 ob 15.05 je rajnko Jugoslavijo pretresla vest, ki jo je posredoval radio Beograd.
Miloševiću vročili haaško obtožnico
03. 05. 2001 00.00
Po besedah predsednice beograjskega sodišča Vide Petrović- Škero so danes nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću v zaporu vročili obtožnico haaškega sodišča. V odvetniški pisarni Miloševićevega odvetnika Toma File so za 24 ur to vest zanikali.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Miloševiću podaljšali pripor
30. 04. 2001 00.00
Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću, ki ga obtožnica bremeni korupcije in zlorabe položaja, so danes za dva meseca podaljšali pripor. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Del Pontejeva pa je izjavila, da ni več vprašanje, če bodo Miloševića izročili mednarodnemu sodišču, temveč kdaj ga bodo izročili. Za koliko časa so nekdanjemu predsedniku podaljšali pripor, Miloševićev odvetnik Toma Fila ni povedal, je pa napovedal, da se bo na današnjo odločitev beograjskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora Miloševiču za dva meseca, pritožil na vrhovnem sodišču. Za beograjsko tiskovno agencijo Beta je še dodal, da je potrebno vse postopke končati v šestih mesecih in da bo takrat jasna usoda nekdanjega predsednika.
Obtožnica tudi zoper Tuđmana
28. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je v petkovem pogovoru za ameriško televizijo CNN potrdila, da je imela pripravljeno obtožnico proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Na vprašanje, ali je pripravljala obtožnico proti Tuđmanu, je Del Pontejeva sprva odgovorila, da "naj pokojnik počiva v miru", nato pa potrdila obstoj obtožnice. Ta ga je, kot je še dejala glavna tožilka haaškega sodišča, bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Protesti v Zvorniku
20. 04. 2001 00.00
V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.
Sodišče obtožilo svetovne voditelje
19. 04. 2001 00.00
Beograjsko sodišče je včeraj izdalo zaporne naloge za štirinajst svetovnih voditeljev, ki jih je v odsotnosti obsodilo na dvajset let zapora zaradi vojnih zločinov. Pravni strokovnjaki so sodbo označili kot "tehnične" narave, vendar bi sedaj policija lahko aretirala obsojene, če stopijo na jugoslovanska tla. Sojenje je potekalo štiri dni lani septembra –
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Aretacija Anića
31. 03. 2001 00.00
Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.
Meidani in Mesić o krizi v Makedoniji
26. 03. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk na Hrvaško je prispel albanski predsednik Rexhep Meidani, ki ga spremljala močna gospodarska delegacija. Meidani se je sestal s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki je napovedal, da bo v kratkem obiskal Makedonijo ter da bo v okviru "misije dobre volje" skušal posredovati med sprtima stranema. ''Makedonski predsednik Boris Trajkovski se strinja z mojo pobudo, saj to ne bi bilo klasično mirovno posredovanje," je po srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem dejal Mesić.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Levstik z obtožbo manj
22. 03. 2001 00.00
V sodni mapi zoper domobranca Vinka Levstika, obtoženega vojnih hudodelstev, je bilo sprva trinajst spisov. Zdaj sta ostala le še dva. Sodišče je namreč danes zavrglo še eno tožbo - nadomestno, ki pa je bila vložena prepozno. "Od prvotnih trinajstih Levstiku očitanih hudih kaznivih dejanj ostajata predmet postopka po zaslišanju 186 prič le še dve," je po sklepu senata povedal Levstikov odvetnik Danijel Starman.