vojnih
Odprava BiH že v Sydneyju
31. 08. 2000 00.00
Do začetka olimpijskih iger v Sydneyju sta še dva tedna in športniki se pospešeno odpravljajo na prizorišča, kjer bodo opravili še zadnje priprave. V Avstralijo je že odpotovala devetčlanska odprava BiH, ki jo prvič po državljanski vojni sestavljajo športniki vseh treh narodov. "Olimpijske igre predstavljajo mir..., to kar smo tako dolgo iskali in s težavo dosegli," je ob odhodu dejal vodja olimpijske ekipe Bogić Bogičević.
So Haiderjeve zahteve upravičene?
30. 08. 2000 00.00
V zadnjih tednih se o avnojskih sklepih pri nas veliko govori, čeprav malokdo natančno ve zakaj gre. Jörg Haider je te sklepe označil kot dovoljenje za ubijanje in razseljevanje ljudi, česar po njegovem nobena civilizirana država ne bi smela imeti v svoji ureditvi. Za kaj pri razvpitih sklepih sploh gre?
Aretirali osumljenca vojnih zločinov
29. 08. 2000 00.00
Posebne enote policije Federacije Bosne in Hercegovine so včeraj v Kiseljaku severozahodno od Sarajeva aretirale bosanskega Hrvata Dominika Ilijaševića, obtoženega vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom med vojno v BiH (1992
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Nevarni ostanki vojnih časov
15. 08. 2000 00.00
V različnih krajih Slovenije so včeraj našli dve bombi, topovsko granato in šrapnel iz prve oziroma druge svetovne vojne. Pod mostom čez Sočo v Tolminu so tako našli 160-kilogramsko topovsko granato kalibra 240 mm iz prve svetovne vojne. Mino je na varno shranil regijski pirotehnik ob pomoči potapljača. Krajan Zagradca v občini Ivančna Gorica je včeraj nekaj pred 11. uro v gozdu našel ročno bombo italijanske izdelave. Popoldne pa so otroci pri igri ob hudourniku v Paki pri Velenju našli ročno bombo iz druge svetovne vojne. Krajan Gradišča nad Prvačino v občini Nova Gorica je ob 15.30 pri delu v vinogradu našel šrapnel kalibra 75 milimetrov italijanske izdelave iz prve svetovne vojne, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.
Clinton odlikoval Simona Wiesenthala
10. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je znanega lovca na naciste Simona Wiesenthala včeraj odlikoval z najvišjim civilnim ameriškim priznanjem, medaljo svobode. Wiesenthal je svoje življenje posvetil boju proti pozabljanju in preganjanju vojnih zločincev, so zapisali v obrazložitvi. Ob Wiesenthalu, ki je priznanje prejel kot edini tujec, so odlikovali še 14 oseb, med njimi nekdanjega poveljnika sil zveze NATO v Evropi Wesley Clarka, ki je vodil zavezniške države med napadi na ZRJ, in borca za državljanske pravice v ZDA Jesseja Jacksona.
Milošević za zamenjavo ujetnikov?
06. 08. 2000 18.32
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po podatkih londonskega časnika Sunday Times, ki se sklicuje na zahodne diplomatske vire, ponudil zamenjavo dveh Britancev in dveh Kanadčanov za Srbe, ki so obtoženi na haaškem Mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Zahodni diplomati so ponudbo označili za smešno, še poroča Sunday Times. Tudi Miloševića je namreč haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov.
General Krstić obtožil Mladića
04. 08. 2000 19.25
Srbski general iz BiH Radislav Krstić je med zaslišanjem, ki so ga posneli februarja letos in ki so ga danes predvajali na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića za pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Mladič je odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Srebrenici; vodil je napad na mesto, osebno pa je poveljeval tudi vojakom, ki so prebivalce Srebrenice poslali na avtobuse in jih nato pobili, je na vprašanje o Mladićevi vlogi v pokolu zatrdil Krstič.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Karadžiča pestijo hude psihične težave
29. 07. 2000 21.43
Nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžiča pestijo hude psihične težave, danes piše sarajevski časnik Večernje Novine. Karadžič naj bi imel napade panike in naj bi bil obseden s svojo varnostjo, vse manj pa naj bi zaupal tudi svojim sodelavcem, pojasnjuje časnik, ki se pri tem sklicuje na zahodne diplomatske vire. Voditelj bosanskih Srbov naj bi se sicer že med vojno v BiH v letih od 1992 do 1995 ubadal z nihanjem razpoloženja, nočnimi morami in nespečnostjo. Prijatelji so mu svetovali, naj se zateče k plastični operaciji in tako spremeni videz, še zatrjujejo Večernje Novine, ki svojim bralcem na risbah predlagajo tudi sedem Karadžičevih preobrazb.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Neuspešna pogajanja o vojnih ujetnikih
21. 07. 2000 08.27
Predstavnikom Hrvaške in ZRJ se na dvodnevnih pogovorih v Zagrebu ni uspelo dogovoriti o izmenjavi podatkov o vojnih ujetnikih in osebah, ki jih pogrešajo po letu 1991. Hrvaška vlada je kljub temu v današnji izjavi ob koncu pogovorov pozdravila nadaljevanje pogajanj po več kot letu premora, ki je nastal zaradi letalskih napadov zveze NATO na ZRJ.
Poljska najresnejša kandidatka za EU
30. 06. 2000 08.17
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je včeraj v Salzburgu, kjer poteka Svetovni gospodarski forum za Vzhodno Evropo, dejal, da ima Poljska največ možnosti, da kot prva od kandidatk postane polnopravna članica EU, ko se bo ta širila. Verheugen je še poudaril, da Poljska izpolnjuje vse politične kriterije za vstop v EU, ekonomske pogoje pa bo po njegovem mnenju izpolnila v bližnji prihodnosti.
SFOR aretiral osumljenega Srba
25. 06. 2000 16.53
Zveza NATO je danes sporočila, da so pripadniki mirovnih sil aretirali bosanskega Srba Duška Sikirica, ki je osumljen vojnih zločinov. Sikirica je osumljen udeležbe v poboju 140 bosanskih muslimanov in Hrvatov v ujetniškem taborišču Keraterm, leta 1992 pa je poveljeval tudi taborišču v Prijedoru. Obtoženega so že prepeljali v Haag, kjer mu bodo sodili na sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V BiH aretirali še enega vojnega zločinca
25. 06. 2000 12.50
Britanski pripadniki sil SFOR so danes ponoči na domu v Prijedoru aretirali bosanskega Srba Duška Sikirico, nekdanjega poveljnika zloglasnega ujetniškega taborišča Keraterm, ki ga haaško mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo obtožuje genocida in vojnih zločinov, so sporočile sile SFOR in zveza NATO s sedeža v Bruslju. 36-letni Sikirica je že na poti v Haag.
50. obletnica začetka vojne
25. 06. 2000 12.01
Severna in Južna Koreja danes zaznamujeta 50. obletnico začetka vojne med državama. Po zgodovinskem vrhunskem srečanju južnokorejskega predsednika Kim Dae Junga in njegovega severnokorejskega kolega Kim Jong Ila sredi junija v Pjongjangu, na katerem so se zavzeli za spravo in združitev, pričakujejo, da letošnje slovesnosti ob okrogli obletnici ne bodo preveč bučne.
Srečanje invalidov vojn Slovenije
24. 06. 2000 17.42
Invalidi vojn Slovenije so se danes zbrali na vsakoletnem srečanju, na katerem so med drugim opozorili na problematiko izplačila vojnih odškodnin. Kot pravijo, se to že predolgo vleče in če država pri oblikovanju zakona o odškodninah ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je poročal Radio Slovenija.
Brejc predstavil načrte ministrstva
23. 06. 2000 19.57
Danes je vizijo dela na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve predstavil novi minister, nekdanji vodja policijske obveščevalne službe, Miha Brejc, ki je zamenjal Antona Ropa. To ministrstvo je po obsegu dela in denarja, ki ga dobi iz proračuna, eno največjih in najpomembnejših.
Kaj bo s kaznovanjem Miloševića?
19. 06. 2000 22.01
Tako zveza NATO kot Rusija sta danes zanikali poročanje New York Timesa o domnevnem iskanju eksila za jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, obtoženega vojnih zločinov. Ameriški časnik je namreč poročal, da naj bi ZDA iskale možnost, da bi Miloševiću, če bi ta prostovoljno odstopil, pustile nekaznovano oditi iz ZRJ.
Klein verjame v uspeh misije
14. 06. 2000 11.23
Koordinator mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Jacques Klein je v svojem poročilu Varnostnemu svetu ZN izrazil prepričanje, da je misija ZN v BiH (UNMIBIH) lahko uspešna in da cilji nikakor niso nedosegljivi. Klein je poudaril uspehe, kot so napredek pri usposabljanju policistov in pravosodne reforme, ter dejal, da se UNMIBIH pripravlja na izdajo srednjeročnega načrta, po katerem naj bi do leta 2002 izpolnili temeljne cilje.
Bosanska policija aretirala Pandurevića
08. 06. 2000 08.37
Policija v BiH je včeraj aretirala bosanskega Srba Miroslava Pandurevića, ki je obtožen vojnih zločinov, je danes sporočila bosanska policija.
Preloženo sojenje kosovskemu Srbu
06. 06. 2000 17.54
Sodni proces proti kosovskemu Srbu Miroslavu Vučkoviću, obtoženemu genocida, ki se je začel danes v Kosovski Mitrovici, so malo po začetku preložili na 12. junija. Predsednik sodišča Mahmut Halimi je sporočil, da je proces preložil, ker je srbska obramba menila, da ni dovolj dobro poskrbljeno za prevod razprav, ki potekajo v albanskem, srbskem in angleškem jeziku.
Protest ZRJ
05. 06. 2000 07.55
Beograd je danes ostro protestiral proti odločitvi Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da ne bo uvedlo preiskave zaradi domnev o vojnih zločinih zveze NATO v času zračnih napadov na ZRJ.
Začasna izpustitev Simića
31. 05. 2000 10.33
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je včeraj odobrilo začasno izpustitev bosanskega Srba Milana Simića (39), obtoženega vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki še čaka na začetek sodnega procesa. Takšno odločitev je sodišče sprejelo zaradi obtoženčevega zdravstvenega stanja. Zaradi poškodbe med vojno je namreč priklenjen na invalidski voziček.
Dodik na obisku v Haagu
29. 05. 2000 19.42
Premier Republike srbske Milorad Dodik je med današnjim obiskom na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji zagotovil pripravljenost srbske entitete BiH, da sodeluje s sodiščem. Dodik je po srečanju z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte in predsednikom sodišča Claudeom Jordo zatrdil, da je namen njegovega obiska govoriti o možnostih okrepitve sodelovanja med Republiko srbsko in sodiščem.
Milošević bo obiskal Črno Goro
29. 05. 2000 16.28
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, proti kateremu je Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico, namerava prvič obiskati Črno goro, je po poročanju tiskovne agencije Beta povedal podpredsednik Socialistične ljudske stranke Črne gore (SNP) Predrag Bulatović. Miloševićev obisk bo črnogorskemu predsedniku Đukanoviću povzročil ''velike težave'', je dejal Bulatović. ''Đukanović sodeluje s haaškim sodiščem in mora izpolniti obljubo, da bo aretiral vse osebe, obtožene vojnih zločinov, torej tudi Miloševića,'' je pojasnil.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.