zahtevo
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Napeti odnosi med ZDA in Kitajsko
05. 04. 2001 00.00
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Miloševićev odvetnik za 24 ur
01. 04. 2001 00.00
Po odločitvi preiskovalnega sodnika, da za Miloševića odredi 30 dni preiskovalnega zapora, nam je uspelo priklicati Miloševićevega odvetnika Toma Filo, ki nam je zaupal nekaj podrobnosti.
Milošević ne gre v Haag
30. 03. 2001 00.00
Oblasti v Beogradu so le dan pred iztekom roka odločno zavrnile zahtevo haškega sodišča in Združenih držav Amerike, naj Slobodana Miloševića predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Kot je izjavil srbski pravosodni minister Vladan Batić, bodo o usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika odločala srbska sodišča in nihče drug. Podobno sporočilo je zahodu namenil tudi jugoslovanski notranji minister. Batić obenem ni želel napovedati, kdaj bodo aretirali Miloševića.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Znova o vatikanskem sporazumu
26. 03. 2001 00.00
Vatikanski sporazum postaja resen kamen spotike v vladni koaliciji. Vodstvo Združene liste je namreč na današnjem sestanku sklenilo, da bo LDS predlagalo, da se sprejem sporazuma za nekaj časa odloži.
Svetovni dan voda
22. 03. 2001 00.00
Ob današnjem svetovnem dnevu voda je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da je več kot milijarda svetovnega prebivalstva prisiljena vsak dan piti nepitno vodo, približno 2,4 milijarde ljudi oziroma 40 odstotkov Zemljinega prebivalstva pa nima na voljo ustrezne sanitarne opreme. WHO zato zahteva hitro globalno ukrepanje, da bi čim večjemu številu ljudi zagotovili čisto vodo.
Madžarska vladna kriza
21. 03. 2001 00.00
Madžarski premier Viktor Orban je danes zavrnil zahtevo koalicijske partnerice, stranke malih posestnikov (ISP), naj odstavi strankinega ministra za evropske zadeve Imreja Borosa, s čimer se je vladna kriza na Madžarskem še poglobila.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
Preiskava zoper Čadeža
16. 03. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo je pri ljubljanskem okrožnem sodišču vložilo zahtevo za preiskavo zoper Janeza Čadeža, sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija.
Ugrabitev zahtevala tri žrtve
16. 03. 2001 00.00
V savdskoarabskem mestu Medina se je z bliskovitim napadom posebne enote končala skoraj 24-urna drama ugrabljenega ruskega letala. Tri osebe, turški potnik, stevardesa in eden od čečenskih ugrabiteljev, so pri tem umrle. Savdski specialci so se za tvegano akcijo odločili potem, ko so ugrabitelji zagrozili, da bodo letalo razstrelili, če ne bodo smeli nadaljevati poti v Afganistan.
Ugrabitelja sporočila zahteve
15. 03. 2001 00.00
V Savdski Arabiji je po štirih urah drame popoldne pristalo rusko potniško letalo, ki sta ga danes 30 minut po vzletu v Carigradu ugrabila dva oborožena Čečena. Običajno miren čarterski let se je spremenil v napeto in nevarno akcijsko dramo. 174 večinoma ruskih potnikov in članov posadke, je poleg strahu preživelo tudi nekaj "dolgih" minut. Po turških virih naj bi se eden od dveh pilotov ugrabitelju uprl, v obračunu z nožem pa naj bi bil pilot ranjen. Med pretepom je Tupoljev 154 sunkovito izgubljal višino in med padanjem s 7000 na manj kot 5000 metrov višine naj bi se poškodovalo še nekaj potnikov.
Türk pojasnjuje
14. 03. 2001 00.00
Nekdanji direktor Elektra Slovenije (Eles) Vitoslav Türk je danes odboru DZ za gospodarstvo poslal odgovor na stališče ministrstva za gospodarske dejavnosti (MGD), ki se je opredelilo do zahteve za ugotovitev odgovornosti za njegovo neutemeljeno odstavitev in gospodarsko škodo. Ta naj bi v zadnjih letih nastala zaradi prepoceni električne energije iz hrvaškega dela jedrske elektrarne, v letu 2001 pa zaradi prepovedi, da bi Eles prodajal električno energijo. Zahtevo sta na odbor DZ naslovili poslanski skupini SDS in NSi. Türk v odgovoru med drugim navaja, da je Eles v letu 2000 prvič realiziral visoke izvozne dobičke, saj je presežno elektriko izvažal predvsem na dobičkonosen italijanski trg.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Incotel vložil pritožbo zoper Telekom
09. 03. 2001 00.00
Novomeška družba za globalne komunikacije Incotel je danes na ministrstvo za informacijsko družbo vložila pritožbo zoper Telekom Slovenije, in sicer v skladu z uredbo o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in telefaksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega spleta. Slednja predvideva, da ima operater storitev govorne telefonije pravico in na zahtevo zainteresiranih operaterjev drugih telekomunikacijskih storitev tudi dolžnost, da se pogaja medomrežni povezavi z drugimi operaterji telekomunikacijskih storitev in ugodi vsem razumnim zahtevam za medomrežno povezavo, ki obsegajo tudi vključitev na točkah omrežja, ki so drugačne ali druge od točk, ki jih operater storitev govorne telefonije ponuja večini operaterjev drugih telekomunikacijskih storitev, so sporočili z Incotela.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Vlaganja v zakonu o telekomunikacijah
06. 03. 2001 00.00
V ospredju včerajšnje javne predstavitve mnenj k predlogu zakona o telekomunikacijah, ki jo je odbor Državnega zbora za gospodarstvo sklical na zahtevo četrtine članov odbora, je bilo vprašanje prekomernih vlaganj, ki so jih posamezniki in lokalne skupnosti vložili v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Vlagatelji, ki so pred nekaj dnevi ustanovili svoje združenje, so tako med drugim poudarili, da bi moral nov zakon vsebovati tudi 64. člen trenutno veljavnega zakona o telekomunikacijah, ki določa, da so ti upravičeni do povračila prekomerno vplačanih vložkov.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Putin o razmerah na Kosovu
05. 03. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je položaj na Kosovu po umiku jugoslovanske vojske podoben tistemu v Čečeniji pred posegom ruskih sil oktobra 1999. Putin je na seji vlade pojasnil, da so v pokrajini oblast prevzeli skrajneži, ki jih mednarodne sile niso sposobne ustaviti.
Moštva zahtevajo več sredstev
05. 03. 2001 00.00
V kraljevskem avtomobilskem tekmovanju, formuli ena, se očitno razvija nov konflikt. Po menjavi lastniških deležev v podjetju Bernie Ecclestone Holding SLEC in špekulacijah o prihodnosti televizijskih prenosov, so se zdaj pojavile še zahteve moštev, ki želijo več sredstev iz sklada prodaja televizijskih pravic. "Želimo večji delež od prodaje pravic," je po dirki v Melbournu potrdil vodja moštva McLaren Mercedes Ron Dennis. Javno pa je to zahtevo potrdil tudi vodja Ferrarija Luca di Montezemolo. "Naš cilje je večji delež pogače," je za britanski časnik Autocar dejal Italijan.
Zaključek preiskave proti Kohlu
02. 03. 2001 00.00
Sodišče v Bonnu je sprejelo zahtevo tožilstva, da v zameno za denarno kazen v višini dobrih 30 milijonov tolarjev ustavi preiskavo proti nekdanjemu nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu, ki je osumljen sodelovanja v protizakonitemu financiranju njegove Unije krščanskih demokratov. Nekdanji nemški kancler mora denarno kazen plačati v treh mesecih, preiskavo pa bodo ustavili, ko bo nakazal celotno vsoto.
Vložen predlog za stečaj Aerodroma Maribor
01. 03. 2001 00.00
Direktor Aerodroma Maribor Aleš Walland je danes na Okrožnem sodišču v Mariboru v skladu z 12. členom zakona o finančnem poslovanju podjetij vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka za Aerodrom Maribor zaradi dolgotrajne nelikvidnosti in izgube. Mariborsko letališče je na zahtevo delavcev, ki so največji upniki podjetja, za ves promet zaprto že od 21. decembra lani.
Pobuda za potrditveni referendumu o PCP
28. 02. 2001 00.00
Nova stranka je ob podpori nekaterih sindikatov vložila pobudo za potrditveni referendum o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln. Vložili so potrebnih 200 podpisov na podlagi katerih bo predsednik državnega zbora določil, do kdaj morajo zbrati podporo 40.000 državljanov za razpis potrditvenega referenduma.
Bagdad postavil pogoje za sodelovanje
28. 02. 2001 00.00
Uradni Bagdad je na pogovorih z ZN, ki so v ponedeljek in torek potekali v New Yorku, postavil pet pogojev za sodelovanje pri kakršnikoli pobudi v zvezi s sankcijami ZN proti Iraku. Po poročanju iraškega dnevnika As-Saura Bagdad med drugim zahteva ukinitev območij prepovedi letenja, popolno ukinitev embarga, oblikovanje demilitariziranega območja na Bližnjem vzhodu, vključno z Izraelom ter spoštovanje suverenosti Iraka in nevmešavanje v njegove notranje zadeve s strani ZDA.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Referenduma ne bo
27. 02. 2001 00.00
Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije se ni odločilo za pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, saj je ocenilo, da mu v predpisanem roku najverjetneje ne bi uspelo zbrati 40.000 podpisov volilcev za vložitev zahteve v državni zbor. Je pa predsedstvo na današnji seji sklenilo, da bo na ustavno sodišče vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona, je povedala sekretarka sindikata Karmen Leban.
Toplak zavrača očitke
24. 02. 2001 00.00
Rektor mariborske univerze Ludvik Toplak se je odzval na nekatera v zadnjem času aktualna vprašanja na univerzi. V zvezi z ovadbo, ki jo je zoper njega vložila poslanska skupina mariborskega študentskega parlamenta Študentska aliansa zaradi suma, da je z izdajo sklepa o preklicu pooblastil prodekanici za študentske zadeve na Pedagoški fakulteti Ivani Vinovrški zavestno kršil pravico do pritožbe, je rektor Toplak poudaril, da gre za zakonit postopek odvzema pristojnosti na zahtevo študentskega sveta fakultete in študentskega sveta univerze. Pristojnosti naj bi ji odvzel zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in ker ni oddala obveznega finančnega poročila o porabi študentskega denarja.