zahtevo
Uskladitev plač
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček je danes s sindikatom vzgoje, izobraževanja in znanosti podpisal dodatek h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. S tem so uresničili zahtevo sindikata, ki je že maja na ministrstvo poslal zahtevo po uskladitvi plač raziskovalcev z visokošolskimi učitelji.
Rdeči telefon med Češko in Avstrijo
01. 11. 2000 00.00
Češki premier Miloš Zeman in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta se danes ponoči na pogovorih o češki jedrski elektrarni Temelin med drugim sporazumela, da bosta v reševanje vprašanja Temelina vključila tudi Evropsko komisijo, v vlogi posrednika med državama pa naj bi nastopil evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Dogovorila sta se, da bosta Češka in Avstrija kmalu vzpostavili rdeči telefon, ki bo omogočal hitro izmenjavo informacij v zvezi s češko jedrsko elektrarno Temelin.
Koštunica pripravljen na pogovor z Rugovo
31. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Oslu izrazil pripravljenost za pogovor z albanskim voditeljem Ibrahimom Rugovo, čigar stranka je zmagala na sobotnih lokalnih volitvah na Kosovu, zavrača pa razpravo o neodvisnosti pokrajine. Rugova pa glede pogovorov z novim jugoslovanskim predsednikom zaenkrat pušča odprte možnosti, dejal pa je, da še ne more reči ali se je z njim pripravljen srečati.
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
Nezaupnica proti ministru Böhmdorferju
26. 10. 2000 00.00
Opozicijska stranka avstrijskih zelenih je sporočila, da bo v ponedeljek v parlamentu vložila predlog o nezaupnici pravosodnemu ministru Dietru Böhmdorferju, ki naj bi bil domnevno vpleten v vohunsko afero v Avstriji. Böhmdorfer naj bi kot član avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), katerih nekdanje vodstvo je domnevno vpleteno v afero, uporabil zaupne podatke iz policijskega računalnika.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
V aferi Zavrč zaslišali priče
25. 10. 2000 00.00
Sodnik županijskega sodišča v Varaždinu Igor Pavlic je danes odločil, da se bo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč, nadaljevalo 6. novembra.
Volivci ZZS oddali svoje glasove LDS
24. 10. 2000 00.00
Na novinarski konferenci v Kopru je vodstvo Zveze za Primorsko (ZZP), ki je julija podpisala sporazum o sodelovanju na in po državnozborskih volitvah z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), dobro ocenilo svoj nastop na volitvah. Kot je poudaril predsednik ZZP Branko Mahne je večina volivcev ZZP svoje glasove očitno oddala kandidatom LDS, ki so v vseh volilnih okrajih, kjer je bila podpora ZZP do sedaj velika, dosegli nadpovprečno ugodne rezultate. V sporazumu z LDS je ZZP na prvo mesto postavila zahtevo po regionalizaciji države, ki jo bo morala vlada tudi udejanjiti.
Začetek cepljenja proti gripi
24. 10. 2000 00.00
V prihodnjem tednu se bo v zdravstvenih domovih, zasebnih zdravstvenih ambulantah in drugod začelo redno sezonsko cepljenje proti gripi, ki ga v Sloveniji izvajajo že več kot 30 let, v sedanji obliki - z boljšo organizacijo in informiranjem javnosti - pa od osamosvojitve. Letošnja novost je cepljenje proti pnevmokokni pljučnici, ki je priporočljivo predvsem za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov pogosteje zbolijo za pljučnico. Proti pnevmokokni pljučnici cepljenje sicer poteka vse leto, ker pa gre pri obeh cepljenjih za podobno populacijo, je cepljenji smiselno združiti. Cepljenje poti gripi bo stalo največ 1500 SIT, cena cepljenja proti pljučnici bo okoli 2500 SIT, cepilo pa naj bi se več kot 130.000 ljudi, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki Inštituta za varovanje zdravja, ki je organizator letošnjega cepljenja, ter Centra za nalezljive bolezni.
Nova vlada v ZRJ v tednu dni
23. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sinoči za beograjski radio B2-92 povedal, da bo ZRJ v enem tednu dobila novo vlado.
Žižić za mandatarja jugoslovanske vlade?
21. 10. 2000 00.00
Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP) je danes predlagala svojega podpredsednika Zorana Žižića za jugoslovanskega premiera, je poročala agencija Tanjug. Na zvezni ravni je bila črnogorska opozicijska SNP vrsto let koalicijska partnerica sestrske srbske Miloševićeve socialistične stranke (SPS).
Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.
Vlada odgovarja ekologom o deponijah
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na seji 6. oktobra sprejela odgovor na zahtevo Društva ekologov Slovenije, ki je zahtevalo pojasnila, vezana na odločbo ustavnega sodišča v zvezi s prostorskimi plani občine Žalec, ki so urejali deponije odvečnega materiala, nastalega pri gradnji avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. Društvo se je na vlado prvič obrnilo že decembra lani, ker pa ni bilo zadovoljno z njenim dogovorom, se je konec junija obrnilo na predsednika vlade Andreja Bajuka. Društvo je vlado med drugim vprašalo, kdo je odgovoren za kršitve zakonskega načela vključevanja javnosti in ustavnega načela sodelovanja pri opravljanju javnih zadev. Vlada je pojasnila, da v lokacijski načrt Arja vas - Ločica pri Vranskem niso bile vključene lokacije za pridobivanje gradbenega materiala niti lokacije za deponiranje viškov nenosilnega materiala.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Ugrabljeno savdsko letalo
15. 10. 2000 00.00
Savdsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so letalo boeing 777 savdske letalske družbe, ki je bilo iz Džede namenjeno v London, ugrabili štirje Savdijci.
BPLG izključili iz trgovanja
10. 10. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze je sprejela odločbo, s katero se z 11. oktobrom delnice Butan plina iz Ljubljane, z oznako BPLG, izključijo iz trgovanja na prostem trgu. Uprava borze se je za umik delnic odločila na zahtevo izdajatelja.
Možnost predčasnega glasovanja
10. 10. 2000 00.00
Volivke in volivci, ki na volilno nedeljo, 15. oktobra, ne bodo v domačem kraju oz. kraju, kjer imajo stalno prebivališče, bodo lahko v naslednjih treh dneh - 10., 11. in 12. oktobra - udejanili svojo volilno pravico in predčasno glasovali na sedežu enega od 88 volilnih okrajev. Posebna volišča bodo praviloma odprta od 9. do 17. ure, pristojne komisije so se lahko odločile tudi za drugačen čas, vendar bo volišče v vsakem primeru odprto najmanj osem ur.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev
06. 10. 2000 00.00
Po vsej Sloveniji je danes opozorilno stavkala večina članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Čeprav se je stavkovni odbor že včeraj z resornima ministroma dogovoril o pospešitvi pogajanj za uresničitev stavkovnih zahtev, so stavko danes vseeno izpeljali, začasno pa so odložili splošno stavko, napovedano za 11. oktober.
Nizozemska zahteva osvoboditev štirih Nizozemcev
06. 10. 2000 00.00
Nizozemska je danes od novoizvoljenega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala osvoboditev štirih Nizozemcev, ki so jih obtožili terorizma in aretirali v času režima Slobodana Miloševića. Po besedah nizozemskega premiera Wima Koka je zahtevo po "osvoboditvi v kratkem roku" Koštunici prenesel nizozemski odpravnik poslov v Beogradu Kees Klompenhouwer, ki je obenem Koštunici čestital za zmago na nedavnih predsedniških volitvah, je poročala nizozemska tiskovna agencija ANP. Jugoslovanske oblasti so štiri Nizozemce aretirale 31. julija ob srbsko-črnogorski meji. Med drugim so jih obtožile priprave atentata na takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Nizozemcem so 17. septembra pripor podaljšali še za mesec dni. Sicer pa so oblasti v Beogradu danes izpustile Kanadčana in dva Britanca, ki so jih zaradi posedovanja orožja aretirali 1. avgusta ob administrativni meji med Črno goro in Kosovom.
Jugoslovansko ustavno sodišče priznalo zmago Koštunice
06. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je danes potrdilo zmago kandidata Demokratične opozicije Srbije (DOS) Vojislava Koštunice, ki je na predsedniških volitvah 24. septembra porazil dosedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Srbska skupščina naj bi o potrditvi novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice razpravljala v ponedeljek. Zasedanje so sklicali na zahtevo Srbskega gibanja za prenovo (SPO), ki si prizadeva za priznanje izvolitve Koštunice. Skupščina bo na predlog Srbske radikalne stranke (SRS) razpravljala tudi o interpelaciji zoper notranjega ministra Vlajka Stojiljkovića. SRS, ki je sicer že priznala volilno zmago Koštunice, je uradno še vedno koalicijska partnerica v srbski vladi s socialisti Slobodana Miloševića in JUL Miloševićeve žene Mire Marković. V 250-članski srbski skupščini imata SRS in SPO skupaj 128 poslancev.
Del predsedniških volitev razveljavljen
05. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo del zveznih predsedniških volitev. Razveljavljeni del se nanaša na oddajo glasov ter na analizo in objavo volilnih izidov, je sporočilo sodišče.
Bulatović mandatar nove vlade?
04. 10. 2000 00.00
Na današnji skupni seji predstavnikov Socialistične stranke Srbije (SPS), Jugoslovanske levice (JUL) in črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP) so soglasno sprejeli sklep, da za novega predsednika jugoslovanske vlade predlagajo dosedanjega premiera in predsednika SNP Momirja Bulatovića.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
SKB odpira transakcijske račune
29. 09. 2000 00.00
1. oktobra 2000 se bo začel prenos plačilnega prometa na SKB banko še za 370 podjetij iz prvega operativnega načrta. V nadaljevanju bodo tudi ostala podjetja postopno, v preostalih šestih kvartalih, prenesla plačilni promet na SKB banko. V tednu od 2. do 8. oktobra 2000 bo banka v izvajanje plačilnega prometa vključila še nadaljnjih osem podjetij. Od 11. septembra do danes je preko SKB banke plačilni promet že začelo izvajati deset podjetij, ki so pri tej banki odprla transakcijski račun. Med njimi sta tudi dve novoustanovljeni.
Haider ob obletnici koroškega plebiscita
24. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je sinoči ob začetku slovesnostih ob 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, spet poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezičnih, nemško-slovenskih krajevnih napisov in da Koroška o tem ne rabi poduka od zunaj. Obenem je Haider tudi izrazil zahtevo, da Slovenija končno prizna pravice tam živeče staronemške skupnosti. Obenem je avstrijsko Koroško označil kot vzor za domovinsko zavest in patriotizem.
Izraelci in Palestinci nadaljujejo s pogajanji
20. 09. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so danes nadaljevali pogajanja, potem ko so bila na zahtevo izraelskega premiera Ehuda Baraka sinoči prekinjena, je sporočil Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky. Povedal je še, da sta se glavni izraelski in palestinski pogajalec sestala na kratkem srečanju, ni pa sporočil kraja srečanja.
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še
Demokrati Slovenije bodo nastopili sami
12. 09. 2000 00.00
Demokrati Slovenije, okrepljeni z Konzervativno demokracijo Slovenije ter nekaterimi civilnimi gibanji in posamezniki iz vrst Zelenih, bodo šli na letošnje volitve sami, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik generalnega odbora stranke Mihael Jurak. Stranka bo na volitvah nastopila z uradnim imenom - Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije - DS, ki je zapisano tudi v registru političnih strank.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.