zahtevo
Vlada odgovarja ekologom o deponijah
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na seji 6. oktobra sprejela odgovor na zahtevo Društva ekologov Slovenije, ki je zahtevalo pojasnila, vezana na odločbo ustavnega sodišča v zvezi s prostorskimi plani občine Žalec, ki so urejali deponije odvečnega materiala, nastalega pri gradnji avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. Društvo se je na vlado prvič obrnilo že decembra lani, ker pa ni bilo zadovoljno z njenim dogovorom, se je konec junija obrnilo na predsednika vlade Andreja Bajuka. Društvo je vlado med drugim vprašalo, kdo je odgovoren za kršitve zakonskega načela vključevanja javnosti in ustavnega načela sodelovanja pri opravljanju javnih zadev. Vlada je pojasnila, da v lokacijski načrt Arja vas - Ločica pri Vranskem niso bile vključene lokacije za pridobivanje gradbenega materiala niti lokacije za deponiranje viškov nenosilnega materiala.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Ugrabljeno savdsko letalo
15. 10. 2000 00.00
Savdsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so letalo boeing 777 savdske letalske družbe, ki je bilo iz Džede namenjeno v London, ugrabili štirje Savdijci.
Možnost predčasnega glasovanja
10. 10. 2000 00.00
Volivke in volivci, ki na volilno nedeljo, 15. oktobra, ne bodo v domačem kraju oz. kraju, kjer imajo stalno prebivališče, bodo lahko v naslednjih treh dneh - 10., 11. in 12. oktobra - udejanili svojo volilno pravico in predčasno glasovali na sedežu enega od 88 volilnih okrajev. Posebna volišča bodo praviloma odprta od 9. do 17. ure, pristojne komisije so se lahko odločile tudi za drugačen čas, vendar bo volišče v vsakem primeru odprto najmanj osem ur.
BPLG izključili iz trgovanja
10. 10. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze je sprejela odločbo, s katero se z 11. oktobrom delnice Butan plina iz Ljubljane, z oznako BPLG, izključijo iz trgovanja na prostem trgu. Uprava borze se je za umik delnic odločila na zahtevo izdajatelja.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev
06. 10. 2000 00.00
Po vsej Sloveniji je danes opozorilno stavkala večina članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Čeprav se je stavkovni odbor že včeraj z resornima ministroma dogovoril o pospešitvi pogajanj za uresničitev stavkovnih zahtev, so stavko danes vseeno izpeljali, začasno pa so odložili splošno stavko, napovedano za 11. oktober.
Nizozemska zahteva osvoboditev štirih Nizozemcev
06. 10. 2000 00.00
Nizozemska je danes od novoizvoljenega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala osvoboditev štirih Nizozemcev, ki so jih obtožili terorizma in aretirali v času režima Slobodana Miloševića. Po besedah nizozemskega premiera Wima Koka je zahtevo po "osvoboditvi v kratkem roku" Koštunici prenesel nizozemski odpravnik poslov v Beogradu Kees Klompenhouwer, ki je obenem Koštunici čestital za zmago na nedavnih predsedniških volitvah, je poročala nizozemska tiskovna agencija ANP. Jugoslovanske oblasti so štiri Nizozemce aretirale 31. julija ob srbsko-črnogorski meji. Med drugim so jih obtožile priprave atentata na takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Nizozemcem so 17. septembra pripor podaljšali še za mesec dni. Sicer pa so oblasti v Beogradu danes izpustile Kanadčana in dva Britanca, ki so jih zaradi posedovanja orožja aretirali 1. avgusta ob administrativni meji med Črno goro in Kosovom.
Jugoslovansko ustavno sodišče priznalo zmago Koštunice
06. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je danes potrdilo zmago kandidata Demokratične opozicije Srbije (DOS) Vojislava Koštunice, ki je na predsedniških volitvah 24. septembra porazil dosedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Srbska skupščina naj bi o potrditvi novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice razpravljala v ponedeljek. Zasedanje so sklicali na zahtevo Srbskega gibanja za prenovo (SPO), ki si prizadeva za priznanje izvolitve Koštunice. Skupščina bo na predlog Srbske radikalne stranke (SRS) razpravljala tudi o interpelaciji zoper notranjega ministra Vlajka Stojiljkovića. SRS, ki je sicer že priznala volilno zmago Koštunice, je uradno še vedno koalicijska partnerica v srbski vladi s socialisti Slobodana Miloševića in JUL Miloševićeve žene Mire Marković. V 250-članski srbski skupščini imata SRS in SPO skupaj 128 poslancev.
Del predsedniških volitev razveljavljen
05. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo del zveznih predsedniških volitev. Razveljavljeni del se nanaša na oddajo glasov ter na analizo in objavo volilnih izidov, je sporočilo sodišče.
Bulatović mandatar nove vlade?
04. 10. 2000 00.00
Na današnji skupni seji predstavnikov Socialistične stranke Srbije (SPS), Jugoslovanske levice (JUL) in črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP) so soglasno sprejeli sklep, da za novega predsednika jugoslovanske vlade predlagajo dosedanjega premiera in predsednika SNP Momirja Bulatovića.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
SKB odpira transakcijske račune
29. 09. 2000 00.00
1. oktobra 2000 se bo začel prenos plačilnega prometa na SKB banko še za 370 podjetij iz prvega operativnega načrta. V nadaljevanju bodo tudi ostala podjetja postopno, v preostalih šestih kvartalih, prenesla plačilni promet na SKB banko. V tednu od 2. do 8. oktobra 2000 bo banka v izvajanje plačilnega prometa vključila še nadaljnjih osem podjetij. Od 11. septembra do danes je preko SKB banke plačilni promet že začelo izvajati deset podjetij, ki so pri tej banki odprla transakcijski račun. Med njimi sta tudi dve novoustanovljeni.
Haider ob obletnici koroškega plebiscita
24. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je sinoči ob začetku slovesnostih ob 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, spet poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezičnih, nemško-slovenskih krajevnih napisov in da Koroška o tem ne rabi poduka od zunaj. Obenem je Haider tudi izrazil zahtevo, da Slovenija končno prizna pravice tam živeče staronemške skupnosti. Obenem je avstrijsko Koroško označil kot vzor za domovinsko zavest in patriotizem.
Izraelci in Palestinci nadaljujejo s pogajanji
20. 09. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so danes nadaljevali pogajanja, potem ko so bila na zahtevo izraelskega premiera Ehuda Baraka sinoči prekinjena, je sporočil Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky. Povedal je še, da sta se glavni izraelski in palestinski pogajalec sestala na kratkem srečanju, ni pa sporočil kraja srečanja.
Vlada in avtoprevozniki še vedno brez dogovora
16. 09. 2000 00.00
Predsednik predsedstva Sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS) Štefan Kocjančič tudi po drugem dnevu pogajanj z vladno pogajalsko skupino ne vidi bistvenega napredka v zbližanju stališč glede zahtev prevoznikov. Po približno štiriurnih pogajanjih je dejal, da še vedno vztrajajo pri osnovnih zahtevah, med katerimi je izpostavil 50-odstotno znižanje višine trošarine za plinsko olje za vse poklicne prevoznike. Vodja vladnih pogajalcev Peter Verlič pa je ocenil, da je prišlo do določenega napredka pri nekaterih zahtevah SAS, med katerimi je izpostavil ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, čimprejšnjo pripravo osnutka predloga zakona o prevozih v cestnem prometu in sprememb obstoječega pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodne cestne prevoze, s katerim bi povečali nadzor nad delitvijo dovolilnic. V teh točkah sta pogajalski skupini vlade in SAS usklajeni, je dodal državni sekretar za prometno politiko. Trošarine pa tudi po njegovih pojasnilih še
Demokrati Slovenije bodo nastopili sami
12. 09. 2000 00.00
Demokrati Slovenije, okrepljeni z Konzervativno demokracijo Slovenije ter nekaterimi civilnimi gibanji in posamezniki iz vrst Zelenih, bodo šli na letošnje volitve sami, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik generalnega odbora stranke Mihael Jurak. Stranka bo na volitvah nastopila z uradnim imenom - Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije - DS, ki je zapisano tudi v registru političnih strank.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Konec politične osamitve Avstrije?
10. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že v ponedeljek končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Verheugen zanikal očitke
05. 09. 2000 00.00
Na zahtevo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
Dennis Quaid bo v prihodnosti več režiral
28. 08. 2000 00.00
Znani ameriški igralec Dennis Quaid namerava v prihodnosti več pozornosti posvetiti režiji filmov kot pa igranju. 46 letni igralec je že napisal scenarij, po katerem naj bi prihodnje leto posnel tudi film. Kot je v pogovoru z novinarji med obiskom v Münchnu dejal Quaid, bo režija zanj velika preizkušnja, do režiserjev pa ima že sedaj veliko spoštovanje. Ameriški ljubitelji filma so Quaida nazadnje videli v filmu Frequency, mediji pa so zadnje čase veliko pisali tudi o aferi njegove soproge, igralke Meg Ryan z avstralskim kolegom Russellom Crowom. Quaid je vložil zahtevo za ločitev, pred kratkim pa jo je umaknil, saj naj bi z Meg že uredila svoje težave.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.
Dražje sodne takse
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).
Ameriškega dezerterja prijeli v Izraelu
21. 08. 2000 00.00
Izraelske oblasti so danes v bližini Tel Aviva po večdnevnem iskanju le prijele ameriškega častnika Jeremiaha Mathisa (49), ki je dezertiral in se z vrsto zaupnih vojaških dokumentov iz ZDA zatekel v Izrael. Podpolkovnik iz San Antonia v zvezni državi Teksas je več let delal za ameriške tajne službe. Odkar je sprejel judovsko veroizpoved in se priključil neki ortodoksni judovski sekti, ga je vleklo v Izrael, kjer živi tudi njegova prijateljica. Med selitvijo Izrael naj bi vzel s sabo kar dve nabito polni torbi z zaupnimi vojaškimi dokumenti, ki pa jih izraelske oblasti še niso našle.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
SNS protestira proti obisku Haiderja
18. 08. 2000 00.00
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je danes v izjavi za javnost v imenu stranke protestiral proti prihodu koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Slovenijo. Haider je namreč danes prispel na Bled, kjer poteka golf turnir, in na novinarski konferenci spregovoril na temo Brez meja - Evropska mreža.
Policija pojasnjuje incident na Metelkovi
16. 08. 2000 00.00
Pomočnik policijske
Slovenski veleposlanik v BiH obiskal Zenico
16. 08. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič se je v okviru današnjega obiska občine Zenica z županom te občine Zakirjem Pašalićem pogovarjal predvsem o možnostih dodatnega vlaganja slovenskega kapitala v zeniško gospodarstvo in o možnostih intenzivnejšega kulturnega sodelovanja med Zenico in slovenskimi občinami, so sporočili iz Radia Beta. V izjavi za to radijsko postajo je Mirošič dejal, da sodelovanje med slovenskimi in zeniškimi gospodarstveniki sicer poteka, vendar le na osebni ravni, vendar pa so glede na velikost te občine možnosti sodelovanja mnogo večje. Kot je dejal veleposlanik, so se dogovorili, da bo občina Zenica na slovensko veleposlaništvo poslala seznam želja oz. možnosti, ki jih Zenica ponuja, v Sloveniji pa bodo premislili o realizaciji nekaterih projektov.