EU in ZDA
Incotel prihaja na trg
03. 09. 2001 00.00
Družba za globalne komunikacije Incotel bo svoje storitve mednarodne internetne telefonije poslovnim in fizičnim uporabnikom na trgu ponudila 20. septembra.
Širitev EU bo koristna za vse
27. 08. 2001 00.00
Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske raziskave v svoji študiji ugotavlja, da bo širitev EU prinesla tako dosedanjim kot tudi bodočim članicam več koristi kot obremenitev.
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Padec japonskega trgovinskega presežka
23. 08. 2001 00.00
Japonski presežek v blagovni menjavi s tujino se je v juliju zmanjšal že trinajsti mesec zapored.
Nadaljevanje pogajanj v Makedoniji
15. 07. 2001 00.00
V Skopju se nadaljujejo pogajanja med makedonskimi in albanskimi strankami o mirovnem načrtu in ustavnih spremembah. Posrednika EU in ZDA, Francois Leotard in James Pardew, se bosta najprej ločeno srečala z voditelji dveh največjih makedonskih in albanskih strank, nato pa bodo pogovore nadaljevali skupaj z vsemi pogajalci hkrati.
V Makedoniji razmeroma mirno
14. 07. 2001 00.00
Albanski skrajneži so ponoči na območju Tetova in Kumanova občasno streljali na makedonske varnostne sile, ki pa na izzivanje niso odgovorile, so sporočili vojaški viri. Skrajneži so streljali iz vasi Šipkovica, na celotnem območju severno od Tetova, ki je pod nadzorom skrajnežev, pa je bilo opaziti njihovo premeščanje. V bližini Kumanova so skrajneži utrjevali nove položaje, predvsem v vaseh Nikuštak in Vištica.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Zavrnjeni predlogi albanskih strank
11. 07. 2001 00.00
Pogovori o spremembah makedonske ustave so se končali brez uspeha, potem ko vodje najpomembnejših makedonskih strank niso pristali na predloge albanskih strank o radikalni reformi ustave. Voditelji albanskih strank vztrajajo pri zahtevi, da se albanski manjšini v ustavi prizna status naroda, albanščina pa razglasi za uradni jezik. Albanska skupnost prav tako zahteva svojo lokalno policijo, služenje vojaškega roka v rojstnem kraju in visokošolsko izobraževanje v materinem jeziku.
V Makedoniji v glavnem mirno
11. 07. 2001 00.00
V Skopju se nadaljujejo pogajanja med predstavniki političnih strank in strokovnjaki o ustavnih spremembah, ki jih zahteva albanska skupnost v Makedoniji. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, albanski predstavniki nočejo popustiti pri svojih zahtevah po koreniti reformi ustave.
Premiki albanskih skrajnežev
10. 07. 2001 00.00
Pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) so danes prestavili svoje položaje na pas, ki je od vasi Lešok na območju Tetova na severozahodu Makedonije oddaljen dva kilometra. Umik albanskih skrajnežev, ki je ena izmed glavnih zahtev makedonske vlade za začetek pogajanj z albanskimi strankami o rešitvi krize, naj bi po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zagotovil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith.
Afriška unija po vzoru EU
10. 07. 2001 00.00
Nekdanji zunanji minister Slonokoščene obale Amara Essy je bil danes v Lusaki izvoljen za zadnjega predsednika Organizacije afriške enotnosti (OAU). Organizacija se bo namreč v naslednjem letu preoblikovala v Afriško unijo po vzoru Evropske unije in podobnih regionalnih organizacij v Aziji in obeh Amerikah.
Načrt o razoroževanju pripravljen
08. 07. 2001 00.00
Makedonska policija je sporočila, da so bili položaji makedonskih sil na severu države v noči na nedeljo tarča streljanja iz avtomatskega orožja. Gre za prvi resnejši incident od začetka premirja v petek. Streljanje se je začelo okoli 23.30 ure v bližini mejnega prehoda Jazince, je sporočila policija v Tetovu. Makedonske sile na streljanje niso odgovorile in po pol ure je znova zavladal mir. Premirje, ki sta ga po posredovanju zveze NATO in Evropske unije podpisali makedonska in albanska stran, je začelo veljati v četrtek opolnoči. V prvih urah premirja so še potekali boji, kasneje pa niso zabeležili nobenega večjega spopada. Makedonsko notranje ministrstvo je včeraj ocenilo, da se položaj na terenu kljub premirju slabša. Premike albanskih skrajnežev so prvič opazili tudi v smeri proti Piroku, južno od Tetova.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
EU znova na misiji za Kjoto
04. 07. 2001 00.00
Zaradi odstopa ZDA od zavez iz mednarodnega protokola o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe, Evropska unija v prizadevanjih za rešitev protokola nadaljuje z iskanjem podpore čim širšega kroga ostalih članic mednarodne skupnosti. Delegacija EU na čelu z belgijskim ministrom za energijo Olivierom Deleuzejem in evropsko komisarko za okolje Margot Wallstroem se bo v ta namen od 4. do 10. julija mudila na Japonskem in v Avstraliji. Ob nesporni podpori ostalih industrijsko razvitih držav bi bilo protokol kljub odstopu ZDA kot največje proizvajalke strupenih plinov še vedno moč rešiti, so pred odhodom evropske delegacije na novo okoljevarstveno misijo poudarili v Bruslju.
Srečanje Slovencev z vsega sveta
03. 07. 2001 00.00
V slovenskem parlamentu je danes potekalo srečanje Slovencev z vsega sveta, ki ga je pripravila državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih društev in organizacij iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Makedonije, Nemčije, Švice, Francije, Švedske, Argentine, Avstralije, ZDA in Kanade. Po grobih ocenah zunaj meja Slovenije živi pol milijona Slovencev.
Srečanje makedonskih in albanskih strank
03. 07. 2001 00.00
V Skopje se je začelo prvo srečanje med voditelji makedonskih in albanskih strank v Makedoniji, predsednikom države Borisa Trajkovskim ter odposlancema ZDA in EU. Iz kabineta makedonskega predsednika so sporočili, da naj bi na pogovorih govorili o tem, kako okrepiti civilno družbo, ki je temelj za enotnost Makedonije.
Kandidatkam se mudi v Nato
02. 07. 2001 00.00
Zunanji ministri Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi Nato in Hrvaška so danes na srečanju v Tallinnu zahtevali, da jih zavezništvo prihodnje leto povabi k članstvu. Zunanji ministri so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da bo zavezništvo s tem razširilo območje varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar na MZZ Ignac Golob. Voditelji držav Nato bodo o širitvi razpravljali jeseni 2002 v Pragi.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
V Makedoniji "ne vojna - ne mir"
30. 06. 2001 00.00
Kot je razmere v Makedoniji za 24 ur opisal novinar RTV Skopje Safet Biševac, je današnje stanje v kriznih regijah v Makedoniji nekje vmes: ne vojna - ne mir. Ponoči in v zgodnjih jutranjih urah je bilo na Šar Planini pri vasi Gajre blizu Tetova slišati močne detonacije iz artilerijskega orožja. Po uradnih informacijah so makedonske varnostne sile odgovarjale na napade albanskih upornikov.
Makedonija bo demobilizirala rezerviste
29. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada je danes napovedala demobilizacijo policijskih rezervistov, da bi omogočila uresničevanje mirovnega načrta makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega. "Naredili bomo ta tvegan korak, da bi dali možnost mirni opciji," je v Skopju sporočil notranji minister Ljube Boškovski. "Mi nismo za vojno z vsemi sredstvi, temveč za mir z vsemi sredstvi," je dodal. Več tisoč policijskih rezervistov je bilo mobiliziranih sredi junija, kmalu potem, ko so albanski skrajneži prevzeli nadzor nad Aračinovom. Vojaški rezervisti, ki so bili vpoklicani marca, bodo medtem ostali mobilizirani.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Konferenca ECIS 2001 na Bledu
27. 06. 2001 00.00
Na Bledu se je danes začela 9. evropska konferenca o informacijskih sistemih - ECIS 2001 z naslovom Globalno sodelovanje v novem tisočletju. Dekan Fakultete za organizacijske vede Jože Florjančič je v imenu Univerze v Mariboru uvodoma poudaril, da je za našo državo organizacija konference, ki prvič poteka izven držav EU, veliko priznanje. Predsednik organizacijskega odbora Jože Gričar je izrazil pričakovanje, da bo konferenca prispevala predvsem k bolj prijaznemu in demokratičnemu sodelovanju na informacijskem področju med državami vsega sveta. Častni gost otvoritve, ki se je je udeležil tudi minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, je bil profesor Anton Železnikar, pionir uvajanja računalniške znanosti v Sloveniji.
ZDA čestitala Sloveniji ob 10 obletnici
27. 06. 2001 00.00
Ameriški senat je ta teden z aklamacijo sprejel posebno resolucijo, v kateri je Sloveniji čestital ob deseti obletnici samostojnosti. Kot je danes še sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, je resolucijo predlagal republikanski senator iz Ohia George Voinovich, podprli pa so jo senatorji Joseph Biden, Mike DeWine in Tom Harkin.
ZDA kršijo mednarodne trgovinske dogovore
24. 06. 2001 00.00
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v sporu med EU in ZDA odločila, da ZDA z davčnimi olajšavami za svoje izvoznike še vedno kršijo mednarodne trgovinske dogovore. ZDA so lani že nekoliko zmanjšale ugodnosti za svoje izvoznike, vendar to po mnenju predstavnikov EU ni bilo dovolj, saj 6000 ameriških izvoznih podjetij z različnimi olajšavami letno prihrani štiri milijarde dolarjev, kar precej vpliva na konkurenco med ameriškimi in ostalimi podjetji. Zaenkrat še ni jasno, kakšne posledice bo imela razsodba WTO, obe strani pa imata do julija, ko bo WTO izdala dokončno poročilo, možnost poslati pisni komentar na njeno odločitev.
Nadaljevanje spopadov v Makedoniji
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada bo, ne glede na kritike zveze Nato in EU, nadaljevala z vojaško ofenzivo proti albanskim skrajnežem na območju kraja Aračinovo. Po srečanju vrha države s strokovnjaki za varnost, na katerem je sodeloval tudi makedonski predsednik Boris Trajkovski, je makedonski premier Ljubče Georgievski napovedal, da se bodo napadi proti položajem albanskih skrajnežev nadaljevali dokler ne bodo "vse strani pripravljene prevzeti svojo vlogo". Pri tem je očitno mislil na zahtevano razorožitev albanskih skrajnežev.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
ZDA kršijo mednarodna pravila
23. 06. 2001 00.00
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v sporu med EU in ZDA odločila, da ZDA z davčnimi olajšavami za svoje izvoznike še vedno kršijo mednarodne trgovinske dogovore. ZDA so lani že nekoliko zmanjšale ugodnosti za svoje izvoznike, vendar to po mnenju predstavnikov EU ni bilo dovolj, saj 6000 ameriških izvoznih podjetij z različnimi olajšavami letno prihrani štiri milijarde dolarjev, kar precej vpliva na konkurenco med ameriškimi in ostalimi podjetji.
Solana spet v Skopju
21. 06. 2001 00.00
V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.