EU in ZDA
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Prvo soočenje predsednikov strank
18. 09. 2000 00.00
Predsedniki sedmih političnih strank, ki so trenutno najbolje uvrščene na lestvicah iz javnomnenjskih raziskav, so na soočenju na POP TV predstavili stališča do več perečih vprašanj - med drugim so govorili o (ne)priznavanju Avnojskih sklepov, bistvenih razlogih za vstop Slovenije v EU ter politiki oblikovanja cen bencina in drugih naftnih derivatov.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
ZDA ne bodo spremenile odnosa do Avstrije
12. 09. 2000 00.00
Tudi po objavi poročila treh modrecev ZDA ne bodo spremenile stališča v zvezi s sankcijami Evropske unije do Avstrije. Ameriško zunanje ministrstvo je v ponedeljek poudarilo, da so ZDA že od uvedbe sankcij dalje delovale neodvisno od politike EU in bodo to storile tudi v prihodnosti.
Evropa bi lahko prehitela ZDA
10. 09. 2000 00.00
Evropsko gospodarstvo bi lahko dolgoročno prehitelo ameriško, kljub temu, da je skoraj desetletje zaostajalo za ameriškim, je danes dejal francoski finančni minister Laurent Fabius. Evropa ima vse karte za uspeh v svojih rokah, da doseže visoko gospodarsko rast, celo večjo od ZDA, je po zadnji seji tridnevnega neformalnega srečanja finančnih ministrov Evropske unije v Versaillesu dejal Fabius.
Vlada za izredno sejo o interpelaciji
07. 09. 2000 00.00
Vlada bo DZ predlagala, naj še pred 3. oktobrom skliče izredno sejo, na kateri bi poslanci poleg nekaterih evropskih zakonov obravnavali tudi interpelacijo zoper zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Ta je po seji vlade povedal, da bo zunanje ministrstvo v zelo kratkem času pripravilo odgovor na interpelacijo, saj ne želi, da bi obtožbe iz interpelacije ostale nepojasnjene. Peterle je sicer izrazil ogorženje nad obtožbami o njegovem protidržavnem in protiustavnem delovanju, ki se pojavljajo v obrazložitvi interpelacije.
LDS o državnih interesih
01. 09. 2000 00.00
LDS opozarja, da je sedanja vladna politika v zvezi z razpravami o Avnojskih sklepih in avstrijsko-slovenskih odnosih zgrešena in nesprejemljiva, saj so v nevarnosti državni interesi. Prejšnja vlada je junija letos sprejela sklep, da lahko pogovori z Avstrijo o vprašanju denacionalizacije potekajo le v smislu pojasnjevanja slovenskih stališč. Slovenija se ne more in ne želi pogovarjati o ničemer, kar bi vodilo k reviziji povojne ureditve Evrope, je sklenila prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Drnovška, so sporočili iz LDS.
Fox naletel na hladen odziv
25. 08. 2000 00.00
Novoizvoljeni predsednik Mehike Vicente Fox je med obiskom v ZDA ameriškemu predsedniku Billu Clintonu predlagal oblikovanje enotnega severnoameriškega trga po vzoru EU, s čimer bi hitreje odpravili razlike med državami in omejili ilegalno preseljevanje na sever.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.
Hrvaška bo pristopila v WTO
16. 07. 2000 12.20
Po sedmih letih pogajanj bo Hrvaška jutri, 17. julija, podpisala protokol o pristopu v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Septembra lani je Hrvaška uspešno končala pogajanja o vstopu WTO, razen za področje avdio-vizualnih storitev. Zaradi dveh različnih pogledov, EU in ZDA, so pogajanja o tem področju vstop Hrvaške v WTO podaljšala za skoraj deset mesecev. Po več krogih pogajanj so v začetku junija letos dosegli dogovor, da bo Hrvaška v WTO sprejeta na osnovi t.i. Baltskega modela.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
V EU brezposelnost maja 8,5-odstotna
04. 07. 2000 16.25
Brezposelnost v Evropski uniji je bila po danes objavljenih podatkih Eurostata maja letos 8,5-odstotna in s tem na enaki ravni kot aprila letos. Prav tako je brezposelnost na enaki ravni kot aprila, 9,2odstotni, maja ostala na območju enajstih članic, ki so uvedle evro.
Začetek prvega vrha EU - Indija
28. 06. 2000 16.48
Evropska unija in Indija sta danes v Lizboni začeli prvo vrhunsko srečanje, namenjeno povečanju dinamike v dvostranskih političnih in trgovinskih odnosih. Indijski premier Atal Behari Vajpayee se je tako na čelu indijske delegacije sestal s predsedujočim EU, portugalskim premierom Anotniom Guterresom, ter s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Kongres sprejel resolucijo o Sloveniji
28. 06. 2000 11.11
Ameriški kongres je soglasno sprejel resolucijo o Sloveniji, s katero ugotavlja, da bo sprejem Slovenije v polnopravno članstvo transatlantskih in evropskih ustanov pomemben korak k nerazdeljeni, celoviti in svobodni Evropi. Slovenija je z resolucijo dobila pohvalo zaradi partnerstva z ZDA in zvezo NATO. Resolucija je bila najprej soglasno sprejeta v senatu na pobudo republikanca Williama Rotha, nato pa dobila potrditev še v predstavniškem domu.
Hermes SoftLab kupil Zaslon
27. 06. 2000 11.29
Hermes SoftLab je pretekli teden sklenil pogodbo o odkupu kontrolnega deleža v podjetju Zaslon in tako uspešno končal nakup, ki ga je s pismom o nameri odkupa napovedal že sredi marca. Podjetji menita, da je združevanje nujen in samoumeven korak, saj prepletanje tehnologij in intelektualnega kapitala obeh podjetij predstavlja najbolj učinkovit način soočanja s konkurenco na globalnem finančnem trgu, ki za svetovne ponudnike informacijskih tehnologij predstavlja enega najhitreje rastočih trgov.
Konferenca o elektronskem poslovanju
20. 06. 2000 13.40
Danes se je začela 13. mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju. Dvodnevne konference, ki jo prireja kranjska fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru in poteka z naslovom Elektronsko poslovanje - konec začetka, se udeležuje več kot 300 znanstvenikov iz 31 držav, osrednji tematski sklopi letošnje konference pa so strateške perspektive razvoja elektronskega poslovanja, elektronsko poslovanje v vladnih službah in izzivi razvoja elektronskega poslovanja.
Italijanski izvoz mesnih izdelkov
18. 06. 2000 19.21
Izvoz italijanskih šunk in drugih mesnih izdelkov se je lani povečal za 9,4 odstotka, tako da je Italija lani izvozila 68.000 ton mesnih izdelkov. Zaradi znižanih cen pa je bil dobiček od izvoza teh izdelkov lani le za 2,1 odstotka višji od dobička v letu 1998.
Srečanje EU in ZDA
01. 06. 2000 09.29
V Lizboni se je včeraj začelo vrhunsko srečanje Evropske unije in ZDA, na katerem so se najprej sestali ministri in strokovnjaki.