EU in ZDA
ONV predlaga delitev Makedonije
14. 06. 2001 00.00
Severno od Tetova so sinoči potekali hudi spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi skrajneži. Oboroženi Albanci so nekaj po 23. uri iz okoliških vasi začeli napadati mesto, vojska in policija pa sta na napade odgovorila s topništvom in tanki, je sporočil predstavnik policije. V Makedonijo bo sicer danes ponovno pripotoval generalni sekretar zveze NATO George Robertson, ki se bo z makedonskim vodstvom pogovarjal o mirni rešitvi spora. Sicer je makedonsko notranje ministrstvo včeraj policijskim rezervistom na območju Skopja začelo razdeljevati orožje. Predstavnik notranjega ministrstva pa je potrdil, da je makedonsko prebivalstvo v vasi Stajkovci v bližini Aračinova, ki ga zasedajo oboroženi Albanci, začelo vzpostavljati lastno milico, kar je nato policija preprečila, a obljubila mobilizacijo policijskih rezervistov.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Riceova o vrhunskem srečanju v Ljubljani
07. 06. 2001 00.00
Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je na novinarski konferenci predstavila dnevni red bližnjega obiska predsednika Georgea Busha v Evropi in posebej izpostavila, da Slovenija ne bo samo prizorišče srečanja Busha z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Za ZDA naj bi bila posebna in pomembna postaja turneje, ker so Slovenci pokazali, kaj lahko uspešna država v tranziciji doseže. Slovenija je bila po njenem mnenju odlična v gospodarskih reformah. "Pomika se proti odlični politični utrditvi svoje demokracije, njeno vodstvo pa kaže odločenost za uresničitev potrebne gospodarske, pravne in vojaške reforme, da postane članica EU in sčasoma tudi zveze Nato," je dejala Riceova.
Spopadi med priseljenci in Palestinci
06. 06. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je sinoči v Ramali srečal s posebnim odposlancem ruskega zunanjega ministrstva Andrejem Vdovinom, ki je Izraelce in Palestince pozval, naj prekinejo spopade. Vdovin je Arafatu izročil pismo ruskega vodstva z oceno trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Arafat je od Rusije, kot ene izmed pokroviteljic mirovnega procesa, zahteval, naj se zavzame za spoštovanje dosedanjih palestinsko-izraelskih dogovorov.
Zavezanost kjotskemu protokolu
25. 05. 2001 00.00
S pozivom k boju proti podnebnim spremembam se je v Pekingu končalo srečanje zunanjih ministrov Azija-Evropa (ASEM), ki združuje članice EU in deset azijskih držav. Celotna mednarodna skupnost se mora spoprijeti z resno nevarnostjo, ki grozi zaradi globalnega segrevanja ozračja, so v skupni izjavi zapisali udeleženci srečanja. Zunanji ministri ASEM so s tem poudarili zavezanost svojih držav h kjotskemu protokolu o zmanjšanju emisij škodljivih plinov, katerega ratifikacijo so ZDA zavrnile.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Drnovšek o nujnosti širitve EU
20. 05. 2001 00.00
V italijanskem Cernobbiu se je zaključila mednarodna konferenca Aspen European Dialogue, ki je bila posvečena nekaterim aktualnim temam, povezanim z Evropsko unijo, med njenimi udeleženci pa je bil tudi slovenski premier Janez Drnovšek. Na zadnji, šesti razpravi z imenom Agenda za Evropo, sta poleg premiera Drnovška med drugim sodelovala tudi podpredsednica irske vlade Mary Harney ter Samuel Huntington, znani profesor harvardske univerze in predsednik harvardske akademije za mednarodne študije. Premier je v svojem nastopu spregovoril o odnosih med ZDA in Evropo, poudaril pa je tudi nujnost nadaljevanja širitvenega procesa transatlantskih povezav.
Bush in Putin junija v Ljubljani
19. 05. 2001 00.00
Za pripravo prvega in doslej najbolj elitnega vrha v mandatu obeh predsednikov, ki bo 16. junija v Ljubljani, je celo manj kot mesec dni časa, medtem ko je organizacija Clintonovega obiska junija leta 1999 trajala skoraj pol leta. Vendar zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da zaradi tega ni preveč zaskrbljen. Čeprav sinoči sprva iz Mladike uradno obiska niso hoteli potrditi, tako da smo prvo novico o obisku povzeli po agenciji Reuters, je minister Rupel kasneje povedal, da so že med tednom iz Washingtona dobili vprašanje, ali bi bili v Ljubljani pripravljeni gostiti ameriškega predsednika. Obisk naj bi bil v vseh pogledih izjemna priložnost za Slovenijo. Veliko zadovoljstvo nad izbiro Slovenije kot gostiteljice prvega vrha Bush-Putin sta izrazila tudi oba uradna gostitelja, premier Janez Drnovšek in predsednik Milan Kučan.
Bush in Putin junija v Sloveniji
18. 05. 2001 00.00
Ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin se bosta prvič sestala 16. ali 17. junija v Ljubljani. To je danes v Washingtonu napovedal ameriški državni sekretar Colin Powell po srečanju Busha z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.
Kim Jong-Il nezaupljiv do Busha
03. 05. 2001 00.00
Severnokorejski voditelj Kim Jong-Il je napovedal ohranitev moratorija na raketne poskuse vsaj do leta 2003, so po današnjem srečanju v Pjongjangu povedali člani delegacije Evropske unije. Sporočili so tudi, da je Kim izrazil pripravljenost, da odpotuje v Južno Korejo na vrhunsko srečanje, na katerem bi govorili o ameriški politiki do Severne Koreje.
Izrealsko-palestinsko premirje
29. 04. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Mubarak je po pogovorih z izraelskim zunanjim ministrom Peresom v Kairu dejal, da sta se palestinska in izraelska stran dogovorili o premirju. Peres se na obisku v Egiptu in Jordaniji pogovarja o pobudi obeh držav za končanje nasilja na ozemljih pod palestinsko upravo. Palestinci novice zaenkrat še niso potrdili.
Inštitut podpira pretok delovne sile
21. 04. 2001 00.00
Vodja nemškega inštituta za ekonomske raziskave Klaus Zimmermann zahteva v okviru načrtovane širitve EU proti Vzhodu prost pretok delovne sile in neomejena delovna dovoljenja za delavce iz vzhodne Evrope po širitvi petnajsterice. "Zavzemam se za popolno odprtje nemškega trga delovne sile," je za nemški tednik Der Spiegel povedal Zimmermann.
Je Kjotski protokol ogrožen?
21. 04. 2001 00.00
Okoljski ministri in strokovnjaki za podnebje iz 40 držav bodo danes v New Yorku določili teme za naslednjo svetovno konferenco o varovanju podnebja, ki je sklicana za 16. julij v Bonnu. Enodnevno srečanje v New Yorku je prvo tovrstno po konferenci o podnebju v Haagu decembra lani. Strokovnjaki za podnebje se bojijo, da so se možnosti za izvajanje Kjotskega protokola od srečanja v Haagu še poslabšale, saj ZDA niso pripravljene izvajati njegovih določil. Namesto tega naj bi ZDA predstavile nov predlog za zmanjšanje emisij škodljivih snovi, ki povzročajo globalno segrevanje. Srečanja se udeležujejo predstavniki "treh taborov": Evropske unije, tabora Dežnik, ki so ga do zdaj vodile ZDA, vanj pa so vključene tudi Kanada, Japonska in Avstralija, ter skupina držav v razvoju G-77.
Pahor sprejel Pattisona
19. 04. 2001 00.00
Irske izkušnje v procesu vstopanja v Evropsko unijo so za Slovenijo zelo dragocene, saj se iz njih Slovenija lahko nauči, kako je mogoče dobro in uspešno izkoristiti strukturne sklade EU za demokratizacijo družbe, dvig gospodarske rasti ter za zagotavljanje večje socialne varnosti, je po današnjih pogovorih s predsednikom predstavniškega doma irskega parlamenta Seamusom Pattisonom, ki se mudi na tridnevnem obisku v Sloveniji, poudaril njegov gostitelj, predsednik državnega zbora Borut Pahor. Pattison je pozdravil slovenski napredek v pogajanjih za vstop v EU in poudaril, da je Irska zaveznica Slovenije pri njenih prizadevanjih za vstop v povezavo. Sogovornika sta se posvetila tudi dvostranskim odnosom in ob tem poudarila potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
EU za rešitev protokola iz Kjota
04. 04. 2001 00.00
Evropska unija je izrazila močno zaskrbljenost in razočaranje, ker ZDA vztrajajo pri odklonilnem stališču do mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe, hkrati pa zagotovila, da namerava boj za rešitev protokola nadaljevati. Negativno stališče Washingtona mednarodna prizadevanja močno otežuje, vendar je EU pripravljena prizadevanja nadaljevati, če bo potrebno, tudi brez ZDA, so zatrdili na Evropski komisiji.
Evropska umetnost v ZDA
04. 04. 2001 00.00
EU je preko svojih meja prvič poslala odposlance, ki bodo promovirali evropsko umetnost. V Kennedyevem centru v Washingtonu so v torek odprli razstavo z naslovom "Connecting worlds" - povezovanje svetov, na kateri bodo predstavljene sodobne skulpture 30 umetnikov iz 15 članic EU. Na terasi na strehi Kennedyevega centra, po kateri obiskovalci običajno pohajkujejo, bodo dela evropskih umetnikov na ogled do 15. junija. Razstava je plod sodelovanja članic EU, Evropske komisije, Kennedyjevega centra in mesta Washington.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Novi primeri slinavke in parkljevke
24. 03. 2001 00.00
Na vzhodu Nizozemske v kraju Nijbroek so odkrili četrti primer slinavke in parkljevke. Vsi dosedanji primeri bolezni so se pojavili na vzhodu države, medtem ko bolezen sumijo še na štirih kmetijah v južnem in osrednjem delu države. Izidi testov bodo znani prihodnji teden. V Franciji so včeraj odkrili drugo žarišče slinavke in parkljevke v departmaju Seine-et-Marne vzhodno od Pariza, kjer so na prizadeti farmi sinoči že začeli zakol živine. Stalni veterinarski odbor Evropske unije bo v torek preučil razmere v Franciji in se odločil, ali bo podaljšal embargo na izvoz francoske živine in mesnih proizvodov, ki velja do 28. marca. Zaradi odkritja novega žarišča vzhodno od Pariza skoraj zanesljivo.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Brez sklepov o slinavki in parkljevki
20. 03. 2001 00.00
Ministri držav EU za kmetijstvo so sinoči v Bruslju brez konkretnih sklepov sklenili razpravo o posledicah širjenja slinavke in parkljevke. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno podrobnemu pregledu izvajanju ukrepov za zajezitev epidemije, ki je doslej prizadela Veliko Britanijo in v manjšem obsegu Francijo. Na pogovorih je bilo izraženega kar nekaj olajšanja, da v Franciji po tednu dni od odkritja prvega primera niso zasledili novih.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Slinavka in parkljevka se širi
17. 03. 2001 00.00
V Argentini so odkrili že najmanj 40 žarišč parkljevke in slinavke. Ni izključeno, da je žarišč še veliko več. Uradno so sicer argentinske zdravstvene oblasti priznale, da so v državi odkrili tri žarišča parkljevke in slinavke. Sindikati na Nizozemskem opozarjajo, da bo od ponedeljka zaradi ukrepov proti parkljevki in slinavki začasno ostalo brez dela 12.000 oseb. Ukrep bo prizadel zaposlene v klavnicah, industriji za predelavo mesa, transportu in reji, če bo prepoved prevoza goveda, prašičev, ovac in koz veljala še naprej. Nizozemsko kmetijsko ministrstvo je v torek po odkritju prvega žarišča parkljevke in slinavke v Franciji prepovedalo prevoz živine.
Novi primeri slinavke in parkljevke
15. 03. 2001 00.00
V Veliki Britaniji so odkrili še 26 novih žarišč slinavke in parkljevke, tako da se je število odkritih žarišč bolezni povišalo na 241. O prvih primerih slinavke in parkljevke pa poleg nekaterih arabskih držav poročajo tudi iz Portugalske, kjer so pri dveh kravah uvoženih iz Nizozemske, odkrili protitelesa te bolezni. Strah je zajel tudi Argentino, peto največjo izvoznico mesa na svetu. EU, ZDA, Kanada, Čile in Brazilija so nemudoma prepovedale uvoz argentinske govedine. Bolezen so potrdili tudi na Bližnjem vzhodu
ZDA prepovedale uvoz mesa
14. 03. 2001 00.00
Ameriško kmetijsko ministrstvo je zaradi izbruha slinavke in parkljevke sprejelo ukrep o začasni prepovedi uvoza živine in mesa ter svežih mesnih izdelkov iz vseh držav članic Evropske unije. Ameriški kongres razmišlja o popolni prepovedi uvoza mesa in živine iz vsega sveta, dokler ne bo kmetijsko ministrstvo sposobno zaustaviti prenos bolezni v ZDA. Poleg prepovedi uvoza se je ameriško kmetijsko ministrstvo odločilo, da v Evropo pošlje 40 strokovnjakov, ki bodo nadzorovali in pomagali pri prizadevanjih za omejitev širjenja bolezni.