države eu

Srečanje Peterleta in Solane

09. 11. 2000 00.00

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.

Solana prispel v Slovenijo

09. 11. 2000 00.00

Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.

Solana danes v Sloveniji

08. 11. 2000 00.00

Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.

Aretacija državnega sekretarja

08. 11. 2000 00.00

Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.

Aretacija državnega sekretarja

07. 11. 2000 00.00

Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.

Solana prihaja v Slovenijo

06. 11. 2000 00.00

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier

Konec jamstvene konference ZN

04. 11. 2000 00.00

V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.

Žižić predstavil program dela nove vlade

04. 11. 2000 00.00

Mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Zoran Žižić je v svojem predstavitvenem govoru, ki ga je danes prebral na skupnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma skupščine ZR Jugoslavije, kot prvo prednostno nalogo njegovega kabineta izpostavil vključevanje ZRJ v mednarodno skupnost.

Cook na Dunaju

31. 10. 2000 00.00

Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.

Skupna izjava EU in Rusije

30. 10. 2000 00.00

Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk

28. 10. 2000 00.00

Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.

Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo

24. 10. 2000 00.00

Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.

Infos'00 v CD

24. 10. 2000 00.00

V Cankarjevem domu poteka izobraževalna in sejemska prireditev Infos'00 pod sloganom Prehiti sedanjost, spoznaj prihodnost. Na sejmu, ki je v prejšnjih letih gostil pretežno razstavljavce z računalniško strojno in programsko opremo, bo največji poudarek na izobraževanju oziroma seminarskem delu prireditve,

Slovaška v EU med prvimi

23. 10. 2000 00.00

Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.

Jutri začetek sejma Infos

22. 10. 2000 00.00

V Cankarjevem domu bo med 23. in 27. oktobrom potekala izobraževalna in sejemska prireditev Infos'00 pod sloganom Prehiti sedanjost, spoznaj prihodnost. Na sejmu, ki je v prejšnjih letih gostil pretežno razstavljalce z računalniško strojno in programsko opremo, bo največji poudarek na izobraževanju oziroma seminarskem delu prireditve, ki bo razdeljena na šest programskih linij s skupno 222 predavanji. V petih dneh se bo na 2500 kvadratnih metrih predstavilo 139 razstavljalcev. Sejem bo v ponedeljek odprl predsednik države Milan Kučan, uvodno predavanje z naslovom Pot do e-Slovenije pa bo imel e-vizionar Rafal Lukawiecki.

Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU

20. 10. 2000 00.00

V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.

VIII. kongres Eurochambres

20. 10. 2000 00.00

Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.

Vrh foruma Evropa-Azija

20. 10. 2000 00.00

V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.

Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic

19. 10. 2000 00.00

Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.

Sony odpustil 400 delavcev

17. 10. 2000 00.00

Japonski proizvajalec elektronike Sony bo v svoji tovarni v Veliki Britaniji odpustil približno 400 delavcev. Za to so se pri Sonyju odločili zaradi visokega tečaja britanskega funta proti evru in povečevanje stroškov dela v Veliki Britaniji.

ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN

13. 10. 2000 00.00

Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.

Christensen na obisku pri Novi stranki

13. 10. 2000 00.00

Ni si mogoče zamisliti, da bi lahko zaustavili nastanek evropske "superdržave". To bi bilo v nasprotju z vsemi zgodovinskimi dejstvi, še bolj pa je v nasprotju s pričakovanji dejstvo, da EU nikoli ne bomo spravili nazaj na raven multilateralnega sodelovanja med suverenimi državami, je na novinarski konferenci Nove stranke poudaril Ib Christensen, sicer član danske Socialno-liberalne stranke. Po besedah sopredsednika Nove Gorazda Drevenška, Christensen sodeluje tudi v Ljudskem gibanju proti EU in je predstavnik "radikalnejše" struje, ki se zavzema za izstop Danske iz EU.

Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ

12. 10. 2000 00.00

Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.

Avstrija in Madžarska zaskrbljeni nad položajem v ZRJ

12. 10. 2000 00.00

Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na današnji novinarski konferenci po srečanju z madžarskim kolegom Janosem Martonyjem na Dunaju trenutne razmere v ZRJ ocenila kot "zelo kočljive", podobno kot Martonyi pa je zaskrbljeno menila, da po spremembah v vodstvu ZRJ manjka več pomembnih korakov. Ocenila je, da tako v Srbiji kot tudi v jugoslovanski vladi ni prišlo do demokratičnega preobrata. Martonyi je dejal, da tudi Madžarska podobno ocenjuje razmere v ZRJ, in ob tem izrazil podporo Budimpešte demokratičnim silam v državi. Ferrero-Waldnerjeva in Martonyi sta govorila tudi o pobudi o vzpostavitvi strateškega sodelovanja srednjeevropskih držav, ki naj bi bilo po Martonyjevem mnenju gospodarsko in politično zelo pomembno. Še pred, pa tudi po vstopu Madžarske v EU naj bi tako prišlo do rednih pogovorov in izmenjave informacij med srednjeevropskimi državami. Kot je povedala avstrijska zunanja ministrica, so se na omenjeno pobudo številne srednjeevropske države odzvale pozitivno.

Kwasniewski prepričljivo zmagal

09. 10. 2000 00.00

Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".

EU ukinila del sankcij proti ZRJ

09. 10. 2000 00.00

Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.

Haider ob 80. obletnici plebiscita

08. 10. 2000 00.00

Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.

Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij

06. 10. 2000 00.00

Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.

Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji

06. 10. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je po

Kancler Schüssel jutri v Zagrebu

05. 10. 2000 00.00

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel bo jutri odpotoval na enodnevni uradni obisk v Zagreb, kjer naj bi se sestal s hrvaškim premierom Ivicom Račanom in predsednikom Stipetom Mesićem. Avstrija je po nedavnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule na Dunaju izrazila pripravljenost, da pomaga Hrvaški pri procesu stabilizacije in pridruževanja Evropski uniji.