države eu
Optimizem zunanjih ministrov
04. 12. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso uspeli uskladiti mnenj o ključnih vprašanjih prenove skupnih institucij. Kljub temu so prepričani, da bodo voditelji držav dogovor o institucionalni reformi podpisali na vrhunskem sestanku v Nici. Gre za izjemno pomembno reformo, brez katere širitev ni mogoča.
Verheugen o odpravi Avnojskih sklepov
04. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je glede zahtev, da bi EU pogojila vključitev Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov, ki so se pojavile v avstrijski javnosti, dejal, da ne bi smeli "zahtevati, da bi države spreminjale svoje ustave". "Tudi Avstrija in Nemčija nista spremenili zakonov iz časa nacizma. Vendar mora praktično uveljavljanje pravne ureditve iz preteklosti ustrezati evropskih pravnim normam. Zakonodaja, ki ureja odškodnine, ne sme biti diskriminatorna," je dejal Verheugen in priporočil Avstriji "izjavo o spravi" s sosedo. "Potrebno bi bilo skupaj premostiti preteklost," je objavljeno na spletni strani slovenske redakcije avstrijskega radia in televizije (OeRF).
Byrne zahteva odprtje meje
01. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za zdravstvo in varstvo potrošnikov David Byrne je od španske vlade zahteval, naj ponovno odpre svoje meje za francosko in irsko govedo. Byrne je dejal, da po mnenju izvedencev EU zaprtje meja za omenjeno govedo ni upravičeno.
Ukinitev vizuma za Bolgare
01. 12. 2000 00.00
Bolgarija je z veseljem sprejela dogovor ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve glede ukinitve viznega režima. Bolgarski predsednik Peter Stojanov je v parlamentu v Sofiji dejal, da za Bolgarijo v tem trenutku pada berlinski zid, premier Ivan Kostov pa je menil, da je to prvi korak Bolgarije proti EU in izraz dejstva, da je Bolgarija pomembna država, ki jo EU potrebuje.
Slovenske žičnice so varne
27. 11. 2000 00.00
Slovenske žičniške naprave kljub starosti - pred lansko smučarsko sezono je bila povprečna starost večjih slovenskih žičniških sistemov 19,7 leta - izpolnjujejo z zakonom predpisane zahteve, ki so v primerjavi z alpskimi državami in državami celotne EU med najstrožjimi . Kot je na novinarski konferenci povedal minister za promet in zveze Anton Bergauer, je slovenska žičniška infrastruktura zastarela, vendar dobro vzdrževana, zato v zadnjih letih na napravah večjih nesreč ali izrednih dogodkov ni bilo. Minulo sezono je bilo na slovenskih smučiščih skupaj 116 nesreč, pri čemer se je 65 oseb lažje, 35 pa huje poškodovalo, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Prost izvoz in denarna pomoč za ZRJ
24. 11. 2000 00.00
Jugoslovanska podjetja bodo lahko od 1. decembra prosto izvažala približno 95 odstotkov industrijskih in kmetijskih izdelkov na tržišča držav Evropske unije, je poročala državna agencija Tanjug.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
Zasedanje skupščine zveze NATO
21. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder in generalni sekretar zveze NATO George Robertson sta se v Berlinu, kjer poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO, zavzela za tesnejšo povezanost med državami članicami Evropske unije in zvezo NATO. Oba sta državljanom ZR Jugoslavije izkazala spoštovanje za mirno revolucijo v državi.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Dogovor o testiranju rizičnega goveda
21. 11. 2000 00.00
Kmetijski ministri Evropske unije so v Bruslju sklenili dogovor o izvajanju testiranja glede okuženosti z boleznijo norih krav pri večjem, ne le vzorčnem številu goveda. V skladu z dogovorom bodo v celotni EU od 1. januarja 2001 testirali vse rizične živali, stare več kot 30 mesecev, na podlagi izkušenj pa nato odločali o morebitni uvedbi testiranja vsega nad 30 mesecev starega goveda.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.
Nov predlog za razdelitev baselskega zlata
20. 11. 2000 00.00
Guverner centralne banke Makedonije Ljube Trpeski meni, da predlog razdelitve 46 ton baselskega zlata daje prednost Sloveniji in Hrvaški. Trpeski je po vrnitvi s petkovega sestanka guvernerjev centralnih bank držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije v Sarajevu, za državno televizijo povedal, da sta Makedonija in BiH predlagali nov način razdelitve zlata.
Članice EU jutri o skupnih silah
19. 11. 2000 00.00
Članice EU bodo jutri potrdile svoje nacionalne prispevke v prihodnje skupne sile za posredovanje v regionalnih krizah, ki naj bi bile operativne do leta 2003. Po načrtih naj bi bila do takrat EU pripravljena na krizno območje naenkrat poslati okrog 60.000 vojakov, ki bi morali biti sposobni misijo izvajati do enega leta.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Srečanje Peterleta in Solane
09. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Solana prihaja v Slovenijo
06. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Žižić predstavil program dela nove vlade
04. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Zoran Žižić je v svojem predstavitvenem govoru, ki ga je danes prebral na skupnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma skupščine ZR Jugoslavije, kot prvo prednostno nalogo njegovega kabineta izpostavil vključevanje ZRJ v mednarodno skupnost.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.