države eu
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Avstrijski pohod ob slovenski meji
02. 09. 2000 00.00
Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Bajuk odgovoril Kučanu
29. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Minister Smrkolj s predstavniki Poljske in Makedonije
28. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je imel včeraj na Radgonskem sejmu delovne bilateralne razgovore s predstavniki ministrstev Makedonije in Poljske.
Prodi zagovarja širitev EU
26. 08. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes v Riminiju v bran širitvi Evropske unije dejal, da ne smejo dopustiti novega berlinskega zidu in delitve nove Evrope. Obenem je poudaril, da je širitev usoda Evrope. Prodi je tudi izrazil razumevanje za strah trenutnih članic pred spremembami, predvsem pred povečanjem števila državljanov EU, vendar pa je to po mnenju predsednika Evropske komisije cena za širitev. Pomembno je, je izpostavil Prodi, da na naslednjem vrhu EU v Nici nadaljujejo z institucionalnimi reformami, brez katerih širitev ni mogoča.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Radgonski sejem odprl svoja vrata
26. 08. 2000 00.00
V Gornji Radgoni je vrata odprl tradicionalni kmetijsko-živilski sejem, osrednji tovrstni specializirani sejem v Sloveniji. Letos se 1500 razstavljavcev iz 26 držav predstavlja na 22.500 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah, 21.350 kvadratnih metrih zunanjih prostorov, 2.550 kvadratnih metrih hlevov in 4.000 kvadratnih metrih vzorčnih nasadov. Predsednik države Milan Kučan, ki je uradno odprl sejem, je v zvezi s problemi, s katerimi se kmetije srečujejo vsako leto, neugodnimi vremenskimi razmerami, odkupnimi cenami ipd. dejal, da je "več pri tem žal poudarka na kratkoročnih ukrepih, s katerimi naj bi se omilile posledice in poplačevale škode ponavljajočih se ujm v kmetijstvu, kot pa na snovanju in udejanjanju projektov, s katerimi bi bilo moč odvisnost kmetijstva od naravnih nesreč bistveno zmanjšati". Po
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Večje investicije v tujino
14. 08. 2000 00.00
Države članice EU so v letu 1999 v tujino investirale 490 milijard evrov. Od tega so 240 milijard evrov oz. skoraj polovico denarja vložile v pridružene članice EU. Kot poroča Eurostat, je EU lani v tujino investirala 41 odstotkov več denarja kot v letu 1998.
Bo španski kralj bližnjevzhodni posrednik
13. 08. 2000 00.00
Izrael je španskega kralja Juana Carlosa zaprosil za posredovanje v bližnjevzhodnem konfliktu. Španski kralj bi
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Boljši nadzor schengenskih meja
29. 07. 2000 21.06
Notranji in pravosodni ministri držav članic Evropske unije so ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja v francoskem Marseillu preučili različne možnosti za izboljšanje Schengenskega informacijskega sistema, je sporočilo francosko predsedstvo EU na sklepni novinarski konferenci. Schengenski informacijski sistem zajema informacije, ki jih zberejo države članice EU, ki so z izjemo Velike Britanije odpravile nadzor oseb na svojih notranjih mejah. S pomočjo sistema države podpisnice Schengenskega sporazuma med drugim opozarjajo na tujce, ki se jim zdijo ob vstopu na njihovo ozemlje nevarni. Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov, na primer o izginulih osebah, in razširili kartoteke o ukradenih vozilih tudi na druga sredstva prevoza, na primer ladje in letala.
Politika priseljevanja glavna tema srečanja
29. 07. 2000 09.53
Notranji ministri Nemčije, Italije, Francije in Španije so včeraj v okviru dvodnevnega neformalnega srečanja notranjih in pravosodnih ministrov držav članic Evropske unije v Marseillu podpisali deklaracijo, po kateri njihovim državljanom ne bo več treba pridobiti dovoljenja za začasno bivanje v teh štirih državah, poročajo agencije. To velja predvsem za zaposlene, študente in samostojne podjetnike, ukrep pa naj ne bi začel veljati pred 1. julijem 2001.
Burno o Ebnerjevem pismu
26. 07. 2000 20.28
Zunanji minister Lojze Peterle se je moral na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) soočiti s številnimi očitki na račun njegovega dela in predstavljanja Slovenije v tujini. Burno razpravo je sprožilo pismo sopredsedujočega skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, poslanca Michla Ebnerja, štirim predsednikom - slovenske države, DZ, vlade in ustavnega sodišča. V pismu Ebner opozarja, da na letošnje parlamentarne volite v Sloveniji ne bi smela pasti niti senca dvoma zaradi neuveljavitve referendumske odločitve in razsodbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Več članov OMO je menilo, da je pismo nenavadno. Zunanji minister je na očitke odgovoril, da zanj pismo ni nenavadno in da je v povezavi s političnimi kriteriji za vstop v EU iz koebnhavnskega svežnja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic in delovanje demokracije.
Ilegalci v Sloveniji
26. 07. 2000 20.17
Slovenska policija je med 1. januarjem in 30. junijem letos zaradi ilegalnih prehodov državne meje obravnavala 11.876 tujcev oz. za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ obravnavanih ilegalcev je v Slovenijo prišlo prek sosednje Hrvaške, kar 7261 tujcev, kar je v primerjavi z lani 69 odstotkov več.Slovenija postaja ciljna država za določene kategorije ilegalnih migrantov, kar vpliva na razvoj najrazličnejših kriminalnih dejavnosti, tudi organiziranega kriminala, in s tem posledično na splošno varnost v državi. Države članice EU od Slovenije zahtevajo in pričakujejo, da bo v preprečevanje ilegalnih migracij vložila toliko naporov.V prvi polovici leta so kriminalisti obravnavali 380 kaznivih dejanj nedovoljenega prestopa državne meje, kar je 20 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na podlagi sporazumov so tujim varnostnim organom v prvi polovici leta vrnili 2566 oseb, kar je 42 odstotkov več. To pa še vedno predstavlja komaj 22 odstotkov vseh prijetih tujcev, ki prestopijo na nezakonit način državno mejo.
Kučan sprejel madžarskega veleposlanika
26. 07. 2000 19.28
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma novega madžarskega veleposlanika v Sloveniji Gaborja Bagija. V razgovoru, ki je sledil uradni slovesnosti, je Kučan poudaril, da so odnosi med sosednjima prijateljskima državam tradicionalno zelo dobri in vsestransko razviti. Poudaril je pomembno vlogo predsednika Arpada Goenza pri tem in izrazil pričakovanje, da bosta tudi z novim predsednikom sosednje države nadaljevala s pogostimi neformalnimi stiki, so sporočili iz urada predsednika republike. Veleposlanik je potrdil interes sosednje Madžarske za nadaljnji vsestranski razvoj dvostranskih odnosov. Sogovornika sta izmenjala tudi stališča o vlogi in možnostih sodelovanja obeh držav pri procesu vključevanja v EU, pri reševanju razmer v JV Evropi, o paktu stabilnosti in pripravah na bližnji vrh EU in Balkana.
Carstensen prihaja v Slovenijo
23. 07. 2000 18.11
Na petdnevni delovni obisk prispe predsednik odbora za kmetijstvo nemškega zveznega parlamenta Peter Carstensen. Gost se bo seznanil z delom državnega zbora in odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sprejemanjem zakonodaje v okviru približevanja Slovenije EU ter z aktualnimi dogodki na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pa mu bodo predstavili način upravljanja kmetijske zemljiške politike na kmetijskih zemljiščih in gozdovih v lasti države. V okviru obiska si bo gost iz Nemčije ogledal nekaj kmetij, Luko Koper, Delamaris, Kobilarno Lipica in pršutarno v Kobjeglavi.
Slovenija vodilna kandidatka za vstop v EU
18. 07. 2000 21.20
Okno priložnosti za širitev je odprto med letoma 2003 in najkasneje 2005, ni pa pričakovati, da bodo države članice EU pripravljene na določanje konkretnih datumov širitve že konec tega leta, to je v času francoskega predsedovanja Evropski uniji, je danes v Ljubljani dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen po pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Tudi slednji je na novinarski konferenci po pogovorih ocenil, da je vstop Slovenije v EU med letoma 2003 in 2005 ''realističen''.
Bajuk sprejel Verheugna
18. 07. 2000 14.02
''Slovenija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo v letu 2001 končala delo in bo konec leta 2002 pripravljena na vstop v Evropsko unijo'', je predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk danes zagotovil evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu, ki nadaljuje dvodnevni prvi uradni obisk v Sloveniji. Verheugen pa, kot je dejal po srečanju z Bajukom, ceni dejstvo, da nova vlada nadaljuje priprave na vstop države v EU ''z dobro hitrostjo'' in brez zamud, saj je Slovenija brez dvoma med najbolj naprednimi kandidatkami in bo med prvimi postala polnopravna članica unije.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
V blagovni menjavi letos ugodna gibanja
16. 07. 2000 10.17
Ugodna gibanja v blagovni menjavi Slovenije s tujino se nadaljujejo. Slovenija je v prvih petih mesecih letos po začasnih statističnih podatkih izvozila za 3,59 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 4,27 milijarde dolarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je izvoz povečal za 2,6 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka. Obseg menjave z državami EU se v prvem petmesečju glede na enako obdobje lani ni bistveno spremenil, pač pa se je okrepil - predvsem na izvozni strani - z državami CEFTA in EFTA, območjem nekdanje Jugoslavije in bivše Sovjetske zveze.
Verheugen končno v Slovenijo
13. 07. 2000 17.00
Na povabilo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta bo v ponedeljek in torek, 17. in 18. julija, na prvem uradnem obisku v Sloveniji evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Med drugim se bo sestal s predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Andrejem Bajukom, so danes sporočili z zunanjega ministrstva in iz vladnega urada za informiranje. Komisar Verheugen bo spregovoril tudi v slovenskem parlamentu in se srečal z njegovim predsednikom Janezom Podobnikom, pa tudi z vodjo pogajalske ekipe z EU Janezom Potočnikom. Srečal se bo še s predstavniki slovenskega gospodarstva ter obiskal Štanjel in Ajdovščino, kjer si bo ogledal projekte, ki jih je sofinancirala Evropska unija. Poleg tega se bo v Centru Evropa sestal s ponudniki informacij o EU v Sloveniji.
Dini kritizira preložitev širitve EU
12. 07. 2000 14.50
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v pogovoru za sredino izdajo nemškega časnika Bild ostro kritiziral razmišljanja o preložitvi širitve EU, ki se pojavljajo znotraj petnajsterice. Hkrati je Dini države članice, poimensko je navedel Nemčijo in Italijo, posvaril pred tem, da bi glede širitve EU sklepale tajne dvostranske dogovore. Govorice, da sta se Francija in Nemčija tajno sporazumeli, da naj bi bila širitev unije po letu 2006, je Dini komentiral z besedami: ''Če sta sklenili tak dogovor, morata to tudi javno povedati. Če to drži, potem moramo biti ostali Evropejci zaskrbljeni. Na splošno velja: če dve državi članici tajno, za hrbtom celotne skupnosti skleneta dvostranski dogovor, kot je preložitev širitve, je to enako političnemu samomoru.'' Širitev EU, ki je načrtovana za konec leta 2002, je po Dinijevih besedah ''ključnega pomena''. Glede sankcij, ki jih je EU uvedla po vstopu svobodnjakov (FPOe) v avstrijsko vlado, se je Dini zavzel, da bi morala unija določiti splošen obvezujoč pregled kriterijev za uvedbo in preklic sankcij.
Minister Peterle danes v Atenah
05. 07. 2000 12.31
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se danes mudi v Atenah, kjer kot predsedujoči organizaciji State Legislative Leaders Foundation (SLLF) sodeluje na srečanju omenjene organizacije. SLLF je mednarodna organizacija, ki v Evropi in Ameriki povezuje člane parlamentov v posameznih državah in druge politike iz vrst tako pozicijskih kot opozicijskih strank različnih usmeritev in se predvsem zavzema za povezavo politike z akademskimi in gospodarskimi krogi.