države eu
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
Vlada v Bruselj poslala dopolnitve poročila o napredku
27. 09. 2000 00.00
Slovenska vlada je danes v Bruselj poslala dopolnitve svoje ocene o napredku države pri vključevanju v Evropsko unijo v zadnjem letu, ki jih bo Evropska komisija še upoštevala pri pripravi svojega rednega poročila o napredku držav kandidatk za EU. To bo letos po načrtih objavljeno 8. novembra. Pred njegovo dokončno pripravo pa se bo slovenska delegacija pod vodstvom Andreja Engelmana, namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve, prihodnji teden - 3. oktobra - v Bruslju sestala s predstavniki generalne direkcije za širitev pri Evropski komisiji pod vodstvom njenega direktorja Eneka Landabura. Svoje poročilo o napredku, ki Evropski komisiji služi kot ena od podlag za pripravo poročila o napredku kandidatk, je slovenska vlada sprejela in v Bruselj poslala konec junija. V njem je ocenila svojo pripravljenost na članstvo po treh oziroma štirih ključnih merilih za članstvo, ki so politična in gospodarska, sposobnost prevzema obveznosti članstva oziroma pravnega reda EU ter s tem povezana usposobljenost za njegovo izvajanje. V dopolnitvah Slovenija pravzaprav odgovarja na vprašanja Evropske komisije o vrsti tem, med drugim v okviru političnih kriterijev o napredku pri reformi javne uprave in izvajanju španskega kompromisa, v okviru gospodarskih kriterijev pa o fiskalni situaciji, razlogih za zmanjšanje naložb in neposrednih tujih investicijah.
Kakšno upravo potrebuje Slovenija
27. 09. 2000 00.00
Kakšno upravo potrebuje Slovenija?, je naslov letošnjih, že sedmih po vrsti, dnevov slovenske uprave. Na tridnevnem mednarodnem strokovnem simpoziju, ki se bo začel jutri v Portorožu, bodo med drugim predstavili nekatere spremembe v javnem sektorju ter spregovorili o reformi javne uprave, kakovosti v upravnih enotah, uvajanju elektronskega poslovanja v upravo, izobraževanju, spremembah v sistemu javnih uslužbencev ter rabi in urejanju prostora v slovenskih občinah. Del referatov pa se bo nanašal tudi na predstavitev predpristopnih strategij, pogajanj o pristopu Slovenije EU, institucionalne usposobljenosti naše države, denacionalizacije ter zakonodajnega prilagajanja pravu EU. Organizator simpozija je Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
Okoljevarstveniki znova blokirali mejne prehode s Češko
22. 09. 2000 00.00
Več sto avstrijskih nasprotnikov jedrske energije je iz protesta proti napovedanemu obratovanju jedrske elektrarne Temelin na jugu Češke z avtomobili in traktorji danes ponovno zaprlo za promet veliko večino mejnih prehodov s Češko. Zapor zaradi gospodarskih razlogov niso postavili edino na mejnem prehodu Wullowitz severno od Linza, ki pa ga bodo blokirali v ponedeljek. Zapore naj bi umaknili šele zvečer.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva
20. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.
Kandidati Demokratov Slovenije
20. 09. 2000 00.00
Na kandidatni listi Demokratov Slovenije (DS) za letošnje državnozborske volitve je 78 kandidatov, ki bodo nastopili v vseh 88 volilnih okrajih, je na novinarski konferenci poudaril prvak DS Mirko Macher. Po njegovih besedah ima 46 oz. skoraj 59 odstotkov kandidatov višjo in visoko izobrazbo, 26 oz. dobrih 33 odstotkov jih je podjetnikov in obrtnikov, na listi pa je tudi 11 žensk, kar znaša približno 14 odstotkov. Demokrati Slovenije bodo vseh 78 kandidatov predstavili v soboto, 23. septembra, na volilni konvenciji v Ljubljani.
Volilni zbor Nove stranke
19. 09. 2000 00.00
Zunajparlamentarna Nova stranka je na volilnem zboru, najvišjem predstavniškem telesu stranke, potrdila kandidatne liste - v vseh volilnih enotah bo imela predvidoma 65 kandidatov, od teh le 23 moških, in volilni program stranke. Na listo so uvrščeni tudi posamezniki iz Nacionalne stranke dela, njen predstavnik je ajdovski župan Marjan Poljš ak, dela Demokratske stranke ter gibanja krščanskih socialistov. Nova stranka se zavzema za čim večjo udeležbo žensk v slovenskem političnem prostoru, zagotovitev možnosti za kakovostno izobrazbo, enakopraven vstop Slovenije v EU in vojaško nevtralno Slovenijo, nasprotuje pa vstopu naše države v zvezo NATO. Med njenimi programskimi izhodišči je na prvem mestu zavzemanje za politiko enakih možnosti, med prioritetami pa so še: takojšnji začetek reševanja perečih socialnih problemov alkoholizma, neustrezne kazenske zakonodaje, ki storilce nasilnih dejanj premilo kaznuje, in slabe mreže socialnih institucij, ki ne zagotavlja ustrezne strokovne pomoči, poleg tega pa stranka opozarja še na odsotnost nacionalnega programa za reševanje problema samomorilnosti.
Sankcije niso vplivale na avstrijski turizem
15. 09. 2000 00.00
Sankcije štirinajstih članic EU proti Avstriji niso vplivale na avstrijski turizem, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog države, so danes sporočili iz avstrijskega ministrstva za turizem. Turizem predstavlja šest odstotkov bruto domačega prozvoda (BDP) Avstrije in letno prinaša 200 milijard šilingov prometa. Avstrijski minister za turizem Mares Rossmann je nedavno ocenil, da so po oblikovanju nove avstrijske vlade v državi odpovedali nekaj kongresov, kljub temu pa se je število nočitev v Avstriji od januarja do julija povečalo za 2,5 odstotka. Štirinajsterica je v torek ukinila dvostranske diplomatske ukrepe proti Avstriji, ki jih je zaradi vstopa desne svobodnjaške stranke FPÖ v avstrijsko vlado uvedla februarja.
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Slovenija in EU podpisali vinski sporazum
14. 09. 2000 00.00
Strokovnjaki Evropske komisije in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so danes v Ljubljani zaključili pogajanja o t.i. vinskem sporazumu, ki ureja medsebojno priznanje preferencialnih kvot ter medsebojno priznanje, varstvo in nadzor imen alkoholnih in aromatiziranih pijač ter imen vin. "Izjemno pomembno je, da je bil dosežen dogovor, na osnovi katerega se na celotnem območju EU vzajemno priznava in varuje celoten predlagan seznam imen vin", je ob zaključku pogajanj povedal vodja slovenske strani, državni sekretar na MKGP Franc But.
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
Schüssel in Stoiber za odpravo sankcij
07. 09. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik bavarske deželne vlade Edmund Stoiber sta danes na Dunaju skupaj zahtevala odpravo sankcij Evropske unije proti Avstriji. Stroiber je dodal, da bi vsaka druga odločitev ogrozila načrtovane reforme na decembrskem vrhu EU v Nici. Schüssel je dodal, da upa, da bodo sankcije proti Avstriji popolnoma odpravljene po objavi poročila treh modrecev Sveta Evrope. Trije modreci bodo namreč jutri francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu kot predsedniku države, ki predseduje EU, izročili poročilo o političnih razmerah v Avstriji. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja ter direktor Instituta Max-Planck iz nemškega Heidelberga Jochen Frowein bodo Chiracu poročilo izročili ob 18. uri.
Človeških zarodkov ne bodo klonirali
07. 09. 2000 00.00
Evropski parlament (EP) je danes v Strasbourgu z 237 glasovi za in 230 proti sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je kloniranje človeških zarodkov v zdravstvene namene v nasprotju s "spoštovanjem človekovega dostojanstva".
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Bajuk sprejel Nicolo Mancina
05. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je danes sprejel predsednika italijanskega senata Nicolo Mancina, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, ter se mu zahvalil za dosedanje aktivnosti italijanske vlade in države pri sprejemanju zaščitnega zakona v italijanski poslanski zbornici.
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Avstrijski pohod ob slovenski meji
02. 09. 2000 00.00
Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Bajuk odgovoril Kučanu
29. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Minister Smrkolj s predstavniki Poljske in Makedonije
28. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je imel včeraj na Radgonskem sejmu delovne bilateralne razgovore s predstavniki ministrstev Makedonije in Poljske.
Prodi zagovarja širitev EU
26. 08. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes v Riminiju v bran širitvi Evropske unije dejal, da ne smejo dopustiti novega berlinskega zidu in delitve nove Evrope. Obenem je poudaril, da je širitev usoda Evrope. Prodi je tudi izrazil razumevanje za strah trenutnih članic pred spremembami, predvsem pred povečanjem števila državljanov EU, vendar pa je to po mnenju predsednika Evropske komisije cena za širitev. Pomembno je, je izpostavil Prodi, da na naslednjem vrhu EU v Nici nadaljujejo z institucionalnimi reformami, brez katerih širitev ni mogoča.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Radgonski sejem odprl svoja vrata
26. 08. 2000 00.00
V Gornji Radgoni je vrata odprl tradicionalni kmetijsko-živilski sejem, osrednji tovrstni specializirani sejem v Sloveniji. Letos se 1500 razstavljavcev iz 26 držav predstavlja na 22.500 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah, 21.350 kvadratnih metrih zunanjih prostorov, 2.550 kvadratnih metrih hlevov in 4.000 kvadratnih metrih vzorčnih nasadov. Predsednik države Milan Kučan, ki je uradno odprl sejem, je v zvezi s problemi, s katerimi se kmetije srečujejo vsako leto, neugodnimi vremenskimi razmerami, odkupnimi cenami ipd. dejal, da je "več pri tem žal poudarka na kratkoročnih ukrepih, s katerimi naj bi se omilile posledice in poplačevale škode ponavljajočih se ujm v kmetijstvu, kot pa na snovanju in udejanjanju projektov, s katerimi bi bilo moč odvisnost kmetijstva od naravnih nesreč bistveno zmanjšati". Po