nemška
Lufthansa se povezuje z Air One
06. 10. 2000 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa, ki poskuša povečati svojo mrežo partnerjev v Evropi, naj bi se povezala s tretjo največjo italijansko letalsko družbo Air One. Morebitna pogodba bi obema letalskima družbama omogočala prodajo letov druge letalske družbe, je poročal časnik Financial Times.
Samokritična nagrada za film V leru
05. 10. 2000 00.00
Slovenski celovečerni film V Leru je tudi na filmskem festivalu v Milanu, ki se je končal pred nekaj dnevi, osvojil priznanje - nenavadno, a pomembno nagrado. Imenuje se samokritična nagrada (Self Critic Award), filmu V leru pa jo je podelila neformalna žirija vseh režiserjev, ki so imeli svoje filme na festivalu in so se tega tudi osebno udeležili. Udeležba Burgerjevega celovečernega prvenca v tekmovalnem sporedu festivala v Milanu je bila za film že osemintrideseti festival po vrsti, omenjena nagrada pa že dvajseta, ki jo je osvojil.
Nagca skušala zavzeti sinagogo
04. 10. 2000 00.00
Nemška policija je imela ob praznovanju judovskega novega leta precej nenavadno nalogo - izpred sinagoge v Berlinu je morala odgnati dva nagca, ki sta skušala vdreti v svetišče prav med verskim obredom. Posrečilo se jima je prebiti policijsko stražo okrog poslopja, tik pred vhodom pa so ju ustavili uslužbenci v sinanogi, ki so bili opremljeni s solzilcem. Vodja judovske skupnosti v Berlinu Andreas Nachama je akcijo označil za vandalistično dejanje. Storilca sta bil po njegovem mnenju obritoglavca, saj so ju prepoznali po zanje značilnih gojzarjih. Medtem pa policija meni, da ni šlo za dejanje skrajnih desničarjev, ampak "le" opitih objestnežev. Možje v modrem namreč niso opazili, da bi nagca nosila gojzarje.
Zöpel prihaja v Slovenijo
03. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo danes obiskal Slovenijo. Kot so včeraj sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.
Zöpel jutri v Sloveniji
02. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo jutri obiskal Slovenijo. Kot so danes sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Z zmago nemškega četverca Fischerjeva v zgodovino
30. 09. 2000 00.00
Zlato kolajno v kajaku na mirnih vodah je na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojil nemški ženski četverec. Zmage se je zagotovo najbolj veselila 38-letna nemška veteranka Birgit Fischer, ki je osvojila že svojo šesto olimpijsko odličje, svoj krstni nastop pa je imela že daljnega leta 1980 na OI v Moskvi. Na drugo mesto so se uvrstile Madžarke, na tretje pa Romunke.
Stavke evropskih železničarjev in uradnikov
28. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah danes potekajo stavke. Nemški železničarji so davi začeli opozorilno stavko, potem ko je nemška vlada včeraj odložila pogajanja za kolektivno pogodbo. Stavkajo tudi francoski železniški uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, ter belgijski državni uradniki in vozniki avtobusov. Zaradi stavke je več tisoč Nemcev danes zamudilo na delo. Pogajanja sindikatov železničarjev z nemško vlado se bodo predvidoma nadaljevala v ponedeljek. Tiskovni predstavnik sindikata Transnet Hubert Kummer je ob tem dejal, da imajo tudi manjše stavke lahko "velik učinek". Na postaji podzemne železnice v Frankfurtu so zaprli glavne tire, tako da so ustavili ves promet podzemne železnice v mestu in okolici. Podobne protestne akcije so potekale tudi v drugih nemških mestih, med drugim v Essnu, Dortmundu, Münchnu, Düsseldorfu, Dresdnu, Erfurtu, Magdeburgu in Rostocku. V Franciji stavkajo vsi sindikati železničarjev, ki zahtevajo dvig plač. To je povzročilo veliko zmedo v prometu, saj vozi zgolj nekaj hitrih vlakov in vlakov na mednarodnih linijah. Iz Pariza so davi poročali o velikih prometnih zastojih na cestah, saj so morali številni prebivalci iz predmestij priti v mesto z avtomobilom. V francoskogovorečem delu Belgije danes stavka približno 85.000 državnih uradnikov, ki po poročanju belgijskega radia zahtevajo višje plače in uvedbo 35-urnega delovnega tedna. V mestu Charleroi na jugu Belgije poteka tudi stavka voznikov avtobusov, ki zahtevajo višje plače.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
BITEF nagradil koreografinjo Sasho Waltz
27. 09. 2000 00.00
Nemška režiserka in koreografinja Sasha Waltz je na 34. mednarodnem gledališkem festivalu BITEF, ki je med 17. in 26. septembrom potekal v Beogradu, za predstavo Telo (Körper) prejela veliko nagrado (Grand Prix). Waltzova je od lanske jeseni v matičnem berlinskem gledališču Schaubuehne ena od štirih umetniških voditeljev. V tej gledališki hiši tudi režira in koreografira.
Kaznivo striženje v mesečini
27. 09. 2000 00.00
52-letna nemška frizerka Ilka Brückner je ponujala striženje v času polne lune, zato je pristala v ječi. Zaprli so jo zato, ker ni hotela plačati kazni zaradi kršitve strogih nemških obrtnih zakonov, po katerih je obratovanje frizerskih salonov po 21. uri kaznivo, je povedal njen sin Kay Petheo.
RWE kupuje Thames Water
26. 09. 2000 00.00
Največja nemška energetska družba RWE namerava za nakup britanske energetske družbe Thames Water, tretje največje energetske družbe na svetu, odšteti 6,5 milijarde dolarjev.
Nemška vlada popustila zahtevam avtoprevoznikov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Medtem ko so v Berlinu danes protestirali nemški avtoprevozniki, je nemška vlada sporočila, da je sprejela ukrepe, ki naj bi avtoprevoznikom zagotovili nadomestila za visoke cene goriva. Med pomembnejšimi ukrepi je predvsem uvedba vinjet na mejah za tuje avtoprevoznike. Cena vinjete bo predvidoma odvisna od števila kilometrov, ki bi jih tuji avtoprevozniki prevozili po nemških cestah
Američanoma zlato v odbojki na mivki
26. 09. 2000 00.00
Američana Dain Blanton in Eric Fonoimoana sta na OI v Sydneyju osvojila zlato olimpijsko medaljo v odbojki na mivki. Američana sta v finalnem boju na plaži Bondi z 12:11, 12:9 premagala Brazilca Zeja Marca in Ricarda ter tako ubranila zlato olimpijsko medaljo za svojo državo, ki sta jo v Atlanti osvojila Karch Kiraly in Brent Steffes. Bronasto olimpijsko medaljo sta si priborila nemška odbojkarja Jörg Ahmann in Axel Hager, ki sta v boju za tretje mesto z 12:9, 12:6 izločila Portugalca Miguela Maia in Joaa Brenha.
RWE kupuje Thames Water
25. 09. 2000 00.00
Največja nemška energetska družba RWE namerava za nakup britanske energetske družbe Thames Water, tretje največje energetske družbe na svetu, odšteti 6,5 milijarde dolarjev. Družba RWE bo za eno delnico družbe Thames Water plačala 17,71 dolarja, hkrati pa bo nemški gigant z nakupom prevzel tudi okoli 2,95 milijarde dolarjev dolga. Z združitvijo bosta obe podjetji okrepili svoje poslovanje.
DB napovedala prekinitev sodelovanja
25. 09. 2000 00.00
Nemška Dresdner Bank je pred letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF)in Svetovne banke, ki se bo v češki prestolnici začelo jutri, napovedala prekinitev sodelovanja s francosko BNP Paribas banko na območju srednje in vzhodne Evrope.
Črna gora ponovno razvrednotila dinar
21. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev), pišejo beograjski zasebni časniki. Črnogorski monetarni svet je pojasnil, da je vrednost jugoslovanske valute spremenil zaradi večjih količin dinarjev, ki naj bi jih poslal Beograd v Črno goro za izplačilo zaostalih plač. Uradni tečaj dinarja je še vedno 6 dinarjev za nemško marko, tečajnica jugoslovanske centralne banke (NBJ) pa ima prav tako še vedno rubriko - posebna devizna stimulacija za vsak menjalni tečaj. Stimulacija za nemško marko znaša 14 dinarjev, tako da poslovne banke ob nakupu nemške valute izplačajo prodajalcu 20 dinarjev. Sicer pa je v Srbiji glavno merilo vrednosti tujih valut sivo devizno tržišče, na katerem je treba trenutno za eno marko odšteti 31 dinarjev, zanjo pa je mogoče dobiti 29 dinarjev.
Ponovno devalviran dinar
20. 09. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je ponovno razvrednotil jugoslovanski dinar, ki je v tej republiki ZRJ vzporedna valuta. Od včeraj je tako nemška marka kot glavna valuta v Črni gori vredna 33 dinarjev (prej 30 dinarjev).
Vlade sklepajo kompromise s prevozniki
17. 09. 2000 00.00
Nizozemska vlada je napovedala, da bo prevoznim podjetjem izplačala odškodnino v višini 400 milijonov nemških mark, do konca leta pa jim bo vrnila tudi presežek davka na gorivo. Madžarska vlada pa je preklicala prvotno načrtovano povišanje davka na nafto.194160Tudi nemška vlada naj bi v prihodnjih dneh predstavila paket ukrepov, s katerimi naj bi razbremenili državljane in posamezne panoge zaradi vedno večjih energetskih stroškov, je povedal predstavnik nemškega finančnega ministrstva. Vsi ti ukrepi pomenijo še dodaten pritisk na nepopustljiv odnos britanskega premiera Tonyja Blaira do rešitve vprašanja visokih cen goriva. Med tem pa je nepopustljiv odnos britanske vlade pripeljal do zmanjšanja zaupanja volivcev do laburistov.
Nov val protestov proti Temelinu
17. 09. 2000 00.00
Nemška Zveza za varstvo narave je danes v bližini bavarskega mejnega prehoda Philippsreut organizirala protest proti zagonu nove češke jedrske elektrarne Temelin, na katerem se je zbralo več kot 500 nasprotnikov jedrske energije iz Nemčije, Češke in Avstrije. Nemškega kanclerja Gerharda Schröderja in bavarsko vlado so pozvali, da si na mednarodnem prizorišču prizadevajo, da bodo lahko ljudje javno razpravljali o tveganju, ki ga povzročajo države z jedrskimi elektrarnami.
Deutsche Post prevzema DHL International
16. 09. 2000 00.00
Družba Deutsche Post AG naj bi po pogodbi, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2001, prevzela večinski 51-odstotni delež v belgijskem velikanu za prevoz blaga DHL International, je dejal predsednik te nemške poštne družbe Klaus Zumwinkel na novinarski konferenci v Parizu. Kot je dejal Klaus Zumwinkel, je Deutsche Post leta 1998 prvič kupil 25-odstotni delež v DHL International in sicer za 500 milijonov dolarjev. Podobna cena naj bi bila tudi za tokratni odkup dodatnega 25-odstotnega deleža tega največje zračnega prevoznika blaga izven Združenih držav Amerike. Nemška letalska družba Lufthansa ima v družbi DHL International v lasti 25-odstotni delež, preostali 25-odstotni delež je v lasti Deutsche Posta, 44-odstotni delež imajo ustanovitelji, šest odstotkov delnic pa pripada letalski družbi Japan Airlines. Od slednje pa bi družba Deutsche Post lahko kupila nekaj delnic, o čemer potekajo tudi pogovori, je omenil Zumwinkel. Ugledni Financial TImes in nemški poslovni dnevnik Handelsblatt sta poročala, da bi se delež Deutsche Post v DHL International lahko povzpel tudi na 75 odstotkov, če bi Lufthansa prodala svoj delež.
Lufthansa napoveduje prevzem Eurowingsa
16. 09. 2000 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa je sporočila, da namerava prevzeti Eurowings, tretjo v Nemčiji največjo letalsko družbo.
Prepovedani dve neonacistični organizaciji
14. 09. 2000 00.00
Nemška vlada je danes prepovedala dve neonacistični organizaciji. Gre za nemško vejo mednarodne organizacije Blood and Honour (Kri in čast) in njen podmladek, White Youth (Bela mladina). Po mnenju nemških notranjih služb organizacija Blood and Honour krepi svoj vpliv v nemških neonacističnih krogih.
Zelena luč za HypoVereinsbank
14. 09. 2000 00.00
Avstrijska komisija za prevzeme je odločila, da bo obravnavala ponudbo za nakup največje avstrijske banke Bank Austria, ki jo je dala druga največja nemška banka HypoVereinsbank, kot združitev in ne kot prevzem. Kot poroča Financial Times, tako HypoVereinsbank ne bo zavezovala določba avstrijskega zakona o prevzemih, da mora nemška banka kot alternativo ponudbo za odkup delničarjem ponuditi tudi gotovino.
Verheugen proti referendumu o širitvi EU
14. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen se je izrecno izrekel proti referendumu o širitvi EU na Vzhod. V takšnem primeru bi šlo za "nekakšno lepotno tekmovanje", projekt širitve na Vzhod pa bi bil "zelo čustveno obremenjen" in "poln predsodkov", je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Rheinischen Post dejal Verheugen.
Dresdner Bank kupuje ameriško investicijsko banko
13. 09. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank naj bi se pogajala za nakup ameriške investicijske banke Wasserstein Perella. Po pisanju časnika Wall Street Journal naj bi Dresdner Bank za omenjeno ameriško investicijsko banko ponudila med 1,2 in 1,5 milijarde dolarjev.
Huberjeva odpovedala nastop na OI
12. 09. 2000 00.00
Nemška teniška igralka Anke Huber, varovanka slovenskega trenerja Borisa Breskvarja, je morala v zadnjem trenutku odpovedati nastop na olimpijskem turnirju v Sydneyju. Zdravniške preiskave na ortopedski kliniki so namreč pokopale vsakršno upanje, da bi se poškodba roke, ki jo je Huberjeva staknila v četrtfinalu turnirja dvojic na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, pravočasno zacelila.
Brezposelnost v Nemčiji
07. 09. 2000 00.00
Nemčija je avgusta imela 3,8 milijona brezposelnih oseb, kar je za 23.000 oseb manj kot mesec poprej in za 243.060 oseb manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti pa se avgusta, glede na julij, ni spremenila in je ostala na enaki 9,3-odstotni ravni, kar je v skladu z načrti nemške vlade, ki želi brezposelnost obdržati pod 10 odstotki, so sporočili iz nemškega urada za zaposlovanje. Največ brezposelnih, 2,44 milijona oseb, je bilo registriranih v zahodnem delu države, kjer se je avgustovska stopnja brezposelnosti znižala za 0,1-odstotne točke na 7,4 odstotka, na vzhodu Nemčije (nekdanja NDR) pa je bilo avgusta brez dela 1,34 milijona oseb, kar predstavlja 17 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva. Nemška 9,3-odstotna stopnja brezposelnosti je tudi avgustu nad evropskim povprečjem, ki je julija doseglo najnižjo, 8,4-odstotno raven v zadnjih devetih letih.
Erler pohvalil sloveske priprave na vstop v EU
07. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes sprejel podpredsednika poslanske skupine nemške socialdemokratske stranke v zveznem parlamentu Gernota Erlerja in sogovorniku predstavil proces slovenskega približevanja EU. Premier je poudaril, da bo Slovenija pravočasno opravila svoje delo, saj je v njenem interesu, da še pred vstopom v EU v Sloveniji ustvari evropske razmere. Nemški gost je dejal, da je bila Nemčija aprila ob slovenski vladni krizi zaskrbljena, da bi se proces vključevanja v EU lahko upočasnil, vendar zdaj z zadovoljstvom ugotavlja, da napreduje po načrtih, so sporočili iz premierovega kabineta.
Za referendum 57 odstotkov Nemcev
06. 09. 2000 00.00
Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. V raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, je 57 odstotkov vprašanih podprlo zamisel, da bi se o vstopu vzhodnoevropskih držav v EU izrekli na referendumu, 35 odstotkov vprašanih pa je temu nasprotovalo. Kot je znano, nemška ustava ne omogoča referenduma. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je za Die Woche izjavil, da lahko vsaka država članica EU sama odloči, kako bo ratificirala širitvene sporazume