referendum
Referendum na Danskem
27. 09. 2000 00.00
Na Danskem so se davi odprla volišča, kjer se bo približno štiri milijone danskih volilcev na referendumu odločalo o uvedbi evra v svoji državi.
Poleg volitev tudi referendum
27. 09. 2000 00.00
V občini Postojna bo sočasno z letošnjimi državnozborskimi volitvami v nedeljo, 15. oktobra, potekal tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Če bo večina volivcev, ki se bodo udeležili referenduma, glasovalo za ukinitev vojaškega poligona, bo občinski svet odločitev referenduma upošteval pri sprejemanju vseh aktov iz svoje pristojnosti in ne bo sprejel nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju z voljo volivcev.
Referendum v Franciji
24. 09. 2000 00.00
V Franciji je danes potekal referendum o skrajšanju predsedniškega mandata s sedmih na pet let, s čimer bi prekinili 127 let staro tradicijo. Francozi glede na javnomnenjske raziskave spremembo podpirajo, vendar naj bi bila volilna udeležba na referendumu zelo nizka. Skrajšanje mandata sta podprla tudi francoski predsednik Chirac in premier Jospin.
Francozi o skrajšanju predsedniškega mandata
24. 09. 2000 00.00
Danes se je v Franciji začel referendum o skrajšanju predsedniškega mandata. Približno 40 milijonov volilnih upravičencev se odloča o tem, ali skrajšati mandat predsednika države s sedem na pet let, s čimer bi spremenili določilo ustave, ki je v veljavi 127 let.
Referendum o omejitvi deleža tujih državljanov
24. 09. 2000 00.00
V Švici danes poteka referendum, na katerem volilni upravičenci že šestič v tridesetih letih odločajo o omejitvi deleža tujih državljanov z 19,3 na 18 odstotkov vsega švicarskega prebivalstva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da naj bi se Švicarji tudi tokrat odločili proti predlogu, saj naj bi se jih za omejitev števila tujcev izreklo 29 odstotkov, proti omejitvi pa naj bi jih glasovalo 50 odstotkov.
Koštunica in Milošević v sklepni fazi
20. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči začne v Zvezni republiki Jugoslaviji veljati predvolilni molk pred nedeljskimi volitvami, predvolilna kampanja pa je dosegla svoj sklepni del. Koštunica še vedno vodi pred Miloševićem, po nekaterih javnomnenjskih raziskavah tudi za 21 odstotkov. Predsedniški kandidat Demokratične opozicije Srbije Vojislav Koštunica je sinoči pred približno 70.000 Beograjčani, kolikor se jih je zbralo pred poslopjem jugoslovanske skupščine, povedal, da so volitve 24. septembra priložnost za začetek drugačnega življenja v drugačni Srbiji. Koštunica je za sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića dejal, da se obnaša kot "sonce" oziroma kot "kralj", ki pravi, da bo "po njem potop". Predsedniški kandidat DOS je še zatrdil, da nima namena preurejati sveta, ampak bi želel skupaj z ljudstvom preurediti Jugoslavijo, ki naj postane povprečna, normalna evropska država, svobodna v odnosu do zunanjega sveta, torej neodvisna. Na osrednjem shodu DOS so se Beograjčanom predstavili njeni glavni kandidati za spodnji in zgornji dom skupščine ZRJ, med katerimi so tudi voditelji vseh osemnajstih strank, združenih v to opozicijsko zvezo, vendar je bil Koštunica edini govornik. Beograjčane je poleg drugih gostov iz javnega in kulturnega življenja prestolnice pozdravil tudi znani gledališki in filmski igralec Miodrag Petrović Čkalja. Na drugem delu prestolnice, v Novem Beogradu, pa je imel svoj sklepni nastop predsedniški kandidat levice (SPS-JUL) Slobodan Milošević, ki naj bi se ga po zatrjevanju državnih medijev udeležilo 20.000 ljudi. Promet v Novem Beogradu je bil zaradi tega močno moten, saj se je prostor pred Palačo federacije in pred napol porušeno stolpnico nekdanjega CK ZKJ, blizu katerega je nova športna dvorana Limes, ki jo je odprl jugoslovanski predsednik, spremenil v ogromno parkirališče. Na njem je bilo videti najmanj sto avtobusov, ki so pripeljali udeležence na shod levice iz vseh krajev Srbije. Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na konvenciji Socialistične stranke Srbije v Beogradu izjavil, da bodo nedeljske volitve neke vrste referendum, na katerem se bodo volilci odločili, ali bodo še naprej živeli kot svobodni ljudje ali pa bodo deležni usode statusa kolonialne države, zasužnjene tako v svetu kot v sosedstvu. V sredo je Miloševića 
Priprave na svetovalni referendum
15. 09. 2000 00.00
Z današnjim dnem so začneli teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo svetovalnega referenduma, na katerem bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Referendum bo potekal na celotnem območju občine sočasno z državnozborskimi volitvami, 15. oktobra. Sklep o razpisu svetovalnega referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini, ki ga je ljubljanski mestni svet sprejel na seji pred tednom dni, je bil objavljen v najnovejši številki uradnega lista.
Kongres SDS v Murski Soboti
08. 09. 2000 00.00
V Murski Soboti bo jutri zasedal 6. kongres Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), na katerem bo več kot 400 delegatov odločilo, ali se bo stranka udeležila letošnjih državnozborskih volitev po popravljenem proporcionalnem volilnem sistemu. Izvršilni odbor SDS bo delegatom predlagal odhod na volitve, delegatska podpora predlogu pa bo terjala spremembo resolucije o volilnem sistemu, ki je bila maja lani sprejeta na zadnjem kongresu socialdemokratov v Portorožu.
Za referendum 57 odstotkov Nemcev
06. 09. 2000 00.00
Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. V raziskavi, ki je zajela 1000 ljudi, je 57 odstotkov vprašanih podprlo zamisel, da bi se o vstopu vzhodnoevropskih držav v EU izrekli na referendumu, 35 odstotkov vprašanih pa je temu nasprotovalo. Kot je znano, nemška ustava ne omogoča referenduma. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je za Die Woche izjavil, da lahko vsaka država članica EU sama odloči, kako bo ratificirala širitvene sporazume
Vaz danes v Ljubljani
05. 09. 2000 00.00
V Slovenijo je na enodnevni delovni obisk prispel državni minister za evropske zadeve Velike Britanije Keith Vaz. Na srečanju z slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom je predstavil Akcijski načrt med Veliko Britanijo in Slovenijo, ki določa program pomoči pri pripravah Slovenije na članstvo v Uniji.
Verheugen zanikal očitke
05. 09. 2000 00.00
Na zahtevo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine
Referendum o četrtnih skupnostih?
03. 09. 2000 00.00
Mestni svet mestne občine Ljubljana bo prihodnji četrtek na prvi "po počitniški" izredni seji odločal o razpisu svetovalnega referenduma, na katerem bi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes prebivalcev v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Referendum naj bi izvedli sočasno z državnozborskimi volitvami, ki bodo 15. oktobra. Pred ustanovitvijo ožjih delov občine je v skladu z zakonom o lokalni samoupravi potrebno ugotoviti interes prebivalcev, ki se nanaša na območje in ime ožjega dela občine, je zapisano v obrazložitvi predloga sklepa o razpisu svetovalnega referenduma.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Vujanović o črnogorski prihodnosti
12. 08. 2000 00.00
Črnogorski premier Filip Vujanović je opozoril, da bo Črna gora izvedla referendum o neodvisnosti, če bo na predsedniških volitvah zmagal Slobodan Milošević. Zaradi stopnjevanja napetosti so Črnogorci, ki trenutne razmere označujejo kot tiho okupacijo jugoslovanske vojske, mednarodno skupnost prosili za pomoč. Vojaške oblasti so v zadnjih tednih prijele že najmanj deset tujcev, med njimi tudi dva slovenska državljana.
Referendum o jedrski elektrarni zavrnjen
26. 07. 2000 21.27
Češka vlada je na današnji seji po pričakovanjih zavrnila predlog skupine poslancev za razpis referenduma o jedrski elektrarni Temelin. Vlada je pojasnila, da imajo državljani sicer pravico, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, vendar pa je težko sprejeti možnost razpisa referenduma o elektrarni, ki je tik pred začetkom obratovanja, so svojo odločitev utemeljili ministri. Temelin naj bi priključili v omrežje maja 2001. Sklic referenduma o jedrski elektrarni Temelin je zahtevalo več čeških okoljevarstvenih gibanj, ki so v ta namen oblikovali peticijo s 150.000 podpisi.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Referendum na Slonokoščeni obali
25. 07. 2000 20.27
Po danes objavljenih uradnih podatkih se je na Slonokoščeni obali 86,53 odstotka volivcev ob 56-odstotni volilni udeležbi jasno opredelilo za potrditev ustavnega referenduma, v skladu s katerim naj bi sedem mesecev po vojaškem državnem udaru v državi znova zavladala demokracija in civilna oblast, je sporočil notranji minister, polkovnik Grena Mouassi. Ustavni referendum sicer predvideva vzpostavitev predsedniškega režima, tistim, ki so 24. decembra lani izvedli državni udar, pa naj bi zagotovil imuniteto.
Danes o spremembi 80. člena ustave
25. 07. 2000 16.31
Kolegij predsednika DZ Janeza Podobnika je na včerajšnji seji odločil, da bo državni zbor na današnji 53. izredni seji kot prvo točko obravnaval ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave. Uvrstitvi te točke na dnevni red jutrišnje izredne seje sta nasprotovala predstavnika poslanskih skupin SNS Sašo Peče in SDS Janez Mežan. Peče je menil, da bi bilo potrebno o ustavnih spremembah pripraviti javno predstavitev mnenj, Mežan pa, da rešitev, ki jo prinaša ustavna sprememba, ni primerna. Predsednik DZ pa je v zvezi s tem dodal, da ni bil seznanjen z nobenimi uradnimi napovedmi o morebitnem zbiranju podpisov poslancev za naknadni potrditveni referendum.
Vodstvi vladnih strank brez dogovora
25. 07. 2000 08.20
Vrh obeh vladnih strank, SLS+SKD in SDS, tudi sinoči za zaprtimi vrati v prostorih vlade ni dosegel dogovora glede volilne zakonodaje. SLS+SKD namreč še vedno vztraja pri podpori spremembam 80. člena ustave in ni pripravljena podpisati zahteve za naknadni potrditveni referendum, je po sestanku poudaril predsednik stranke Franc Zagožen. Častni predsednik SDS Jože Pučnik pa je izrazil razočaranje nad koalicijsko partnerico, v katero nimajo nobenega zaupanja več, saj po njegovih besedah ni bila pripravljena popustiti niti za milimeter niti se pogovarjati o preložitvi odločitev.
LDS ne bo podprla referenduma
24. 07. 2000 20.15
Prvak LDS in nekdanji premier Janez Drnovšek je po današnji za javnost zaprti seji izvršnega odbora stranke, na kateri so njegovi člani poleg aktualnega političnega dogajanja obravnavali tudi priprave liberalne demokracije na državnozborske volitve, v izjavi za novinarje poudaril, da SDS verjetno predlaga izvedbo naknadnega potrditvenega referenduma predvsem zato, da ta ne bi uspel in da bi v državi še naprej imeli nejasno situacijo v zvezi z volilnim sistemom, po katerem naj bi volili na jesenskih volitvah. Poslanski klub LDS zato naj ne bi podprl pobude za izvedbo referenduma.
Ustavni referendum v Slonokoščeni obali
23. 07. 2000 10.18
V Slonokoščeni obali bodo sedem mesecev po vojaškem državnem udaru izvedli ustavni referendum, na katerega je povabljenih 4,8 milijona volilnih upravičencev.
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.
Izgredi ob Haiderjevem obisku
22. 07. 2000 12.36
Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes v Benetkah na novinarski konferenci predstavil turistično in kulturno ponudbo svoje dežele. Haider je novinarjem dejal, da se Italija zanima za Koroško, za slednjo pa je pomembna predvsem Severna Italija. Po njegovem mnenju je čezmejno sodelovanje Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine primer, ''kako ne smemo dopustiti, da bi nam nadvladala centralizirana in birokratična država iz Bruslja''. Haider je še dodal, da imata Koroška in Furlanija-Julijska krajina skupne kulturne in zgodovinske korenine. Koroški deželni glavar je na konferenci tudi povedal, da bodo v Avstriji izvedli referendum o sankcijah EU, če 14 članic unije do konca septembra ali začetka oktobra ne bo umaknilo sankcij, saj ''je EU potrebno pokazati, da v demokratični Evropi velja volja ljudstva''.
Referendum v Črni gori?
22. 07. 2000 12.31
Đukanovićev svetovalec Miodrag Vuković je včeraj povedal, da Črna gora v primeru Miloševićeve zmage na naslednjih volitvah ne bo imela druge izbire kot razpisa referenduma o neodvisnosti. Dodal pa je, da trenutni cilj Črne Gore ni referendum, ampak zgolj zadnje sredstvo, ki bi ga Podgorica uporabila v brezizhodni situaciji.
''Problem so zdrave samske ženske''
21. 07. 2000 19.08
Stališče liberalne demokracije je, da odrekanje pravice do umetne oploditve samskim ženskam pomeni kratenje ustavnih pravic in manjvrednost ženske brez partnerja, je zagovarjala poslanka Darja Lavtižar Bebler. Med daljšim nastopom je poslanka opozorila na svojevrsten paradoks oziroma ''slovenski unikum'', ko naj bi se del stroke skliceval na mednarodne konvencije o človekovih in otrokovih pravicah samo zato, da bi določenim ljudem onemogočili uveljavitev njihovih pravic. Ker vsak četrti otrok živi v enostarševski družini, se Beblerjeva sprašuje, če smo torej zato Slovenci nekvalitetni.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Schüssel optimističen
12. 07. 2000 17.11
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je bil danes v Bruslju prepričan, da lahko poročilo treh ''modrecev'' o Avstriji, na podlagi katerega se bo štirinajst članic odločilo o morebitni ukinitvi diplomatskih sankcij proti Dunaju, pripelje le do pozitivne ocene o spoštovanju temeljnih vrednot v državi. Pri tem je Schüssel izrazil upanje, da bo poročilo pripravljeno zgodaj jeseni in hitro zatem sankcije ukinjene, tako da do referenduma o EU v Avstriji sploh ne bi prišlo. ''Sem optimist'', je izjavil Schüssel, ki se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, pogovarjal pa tudi s celotno bruseljsko ekipo.
Najtežje je vprašanje o volitvah
10. 07. 2000 14.07
Za podpredsednika SDS Milana Zvera je vprašanje o tem, kakšen bo razplet parlamentarne razprave o volilni zakonodaji, ki se začenja v tem tednu, najtežje v tem trenutku. Nihče pravzaprav natančno ne ve, kakšna bo usoda reforme volilnega sistema, in sicer zaradi ''dokaj zamegljene situacije''.
Schüssel o sankcijah EU zoper Avstrijo
08. 07. 2000 14.23
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v današnjem pogovoru za avstrijski radio znova zagovarjal pripravo referenduma, na katerem bi se Avstrijci izjasnili o sankcijah 14 članic Evropske unije, ki so jih te uvedle proti Avstriji po vstopu svobodnjakov (FPŐ) v vlado. Dejal je, da je referendum sprejel pod vplivom nekdanjega vodje FPŐ Jörga Haiderja. Avstrijska vlada, v kateri polovica ministrskih mest pripada FPŐ, se je v torek namreč odločila za razpis referenduma, ki naj bi bil jeseni. Za slednjega se je sicer zavzel že Haider, ki ga je predlagal zato, da bi prebivalci Avstrije lahko izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi diplomatske osamitve, posledice omenjenih sankcij. Kot je še izjavil Schüssel, so se v vladi pred dvema mesecema odločili glede odprave sankcij, zato želi vlada v zvezi s tem pripraviti poseben program. Avstrijski kancler, ki so ga pred dnevi slikali skupaj v avtomobilu s Haiderjem, je tudi priznal, da nekdanji vodja FPŐ ohranil ''pomemben vpliv'' v FPŐ, čeprav se je maja odpovedal vodenju stranke in se posvetil predvsem položaju koroškega deželnega glavarja. Evropske partnerice so dejansko prisile Avstrijo v referendum, saj same niso nikoli ponudile ''ne konca ne časovnega načrta'' za rešitev krize, je še menil Schüssel.