ruski
Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi
12. 04. 1998 11.10
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Ruski komunisti se bodo obrnili na ustavno sodišče
10. 04. 1998 17.55
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je v Moskvi danes napovedal, da se bodo ruski komunisti v sporu glede sestave nove vlade obrnili na ustavno sodišče. To naj bi ugotovilo, če predsednik Boris Jelcin lahko parlamentu trikrat predlaga istega kandidata za predsednika vlade, je Zjuganov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Ruske agencije so še poročale, da je duma danes prejela grožnjo o podtaknjeni bombi, tako da so morali poslanci zapustiti poslopje parlamenta.
Jelcin bo Kirijenka znova predlagal
10. 04. 1998 17.45
Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.
Jelcin se bo danes sestal s Kirijenkom
09. 04. 1998 10.00
Ruski predsednik Boris Jelcin se bo danes v skladu z načrti sestal z začasnim premierom Sergejem Kirijenkom, je za agencijo Itar-Tass povedal tiskovni predstavnik vlade Sergej Jastržembski, ki pa ni pojasnil, o čem se bosta Jelcin in Kirijenko pogovarjala.
OVSE zaskrbljen zaradi napetosti med Moskvo in Rigo
09. 04. 1998 08.45
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je izrazila zaskrbljenost zaradi napetosti med Latvijo in Rusijo, hkrati pa zaupanje, da je rešitev mogoče najti.
Jelcin podprl gospodarske ukrepe proti Latviji
08. 04. 1998 12.30
Ruski predsednik Boris Jelcin je načeloma podprl gospodarske ukrepe proti Latviji, ki jih je v zadnjih dneh predlagalo več ruskih politikov, med njimi župan Moskve Jurij Lužkov, je sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski.
Jelcin začel pogajanja z opozicijo o oblikovanju vlade
07. 04. 1998 12.30
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes začel pogajanja s predstavniki opozicije, ki imajo večino v parlamentu, o oblikovanju nove vlade, so sporočili iz Kremlja. Jelcin pri tem upa na znak podpore svojega kandidata za predsednika vlade Sergeja Kirijenka. Duma bo o kandidaturi Kirijenka glasovala v petek. Pogajanj za okroglo mizo v Kremlju se poleg Jelcina in Kirijenka udeležujejo poslanci in predsedujoča obeh domov ruskega parlamenta, vodje poslanskih skupin, guvernerji, sindikalisti ter predstavniki vlade in Kremlja. V sporu o oblikovanju nove vlade je predsednik Jelcin ob odprtju pogajanj povedal, da še naprej odklanja koalicijsko vlado z opozicijskimi komunisti. Ruske tiskovne agencije so nadalje poročale, da je predsednik udeležence prosil, naj podprejo kandidaturo 35-letnega Kirijenka za ruskega premiera.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Černomirdin podprl Kirijenka za predsednika vlade
06. 04. 1998 10.40
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin je v pogovoru za rusko televizijo podprl Sergeja Kirijenka, ki ga je predsednik Boris Jelcin predlagal za novega predsednika vlade. Černomirdin je priznal, da je bil ob odstavitvi s premierskega položaja sicer zbegan, vendar pa je bil ves čas svojega vodenja vlade na kaj takšnega pripravljen.
Zlata kolajna Američanki Kwanovi, srebro in bron Rusinjama
05. 04. 1998 12.40
Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Minneapolisu so podelili še zadnji komplet medalj. Med posameznicami je bila najboljša Američanka Michelle Kwan, srebro in bron pa sta osvojili Rusinji Irina Slutskaja in Marija Butirskaja. Slovenska predstavnica Mojca Kopač se je kot zadnja, 24. po kratkem programu uvrstila v finale, svoje uvrstitve pa ni izboljšala.
Kopačeva v finalu
04. 04. 1998 11.30
Ruski plesni par Anjelika Krilova in Oleg Ovsianikov je na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju tudi po prostih plesih ostal na prvem mestu in tako srebrni olimpijski medalji dodal še naslov svetovnega prvaka. Srebrno medaljo sta zasedla Francoza Marina Anissina in Gwendal Peizerat, tretja pa sta bila Kanadčana Shae-Lynn Bourne in Victor Kraatz.
Duma bo glasovala o kandidaturi Kirijenka najkasneje do prihodnjega petka
03. 04. 1998 12.31
Spodnji dom ruskega parlamenta duma bo o kandidaturi Sergeja Kirijenka za ruskega premiera glasovala najkasneje do prihodnjega petka. Točen datum glasovanja bo določen na okrogli mizi, ki bo potekala v torek, 7. aprila, je v Moskvi danes napovedal predsednik dume Genadij Zjuganov.
Ameriški in ruski odposlanec o ciprskem vprašanju
03. 04. 1998 10.54
Ciprsko prestolnico sta v četrtek obiskala posebni ruski odposlanec za Ciper Vladimir Čijov ter koordinator za Ciper ameriškega zunanjega ministrstva Thomas Miller, ki sta se z voditeljem turške skupnosti na Cipru Raufom Denktašem na ločenih pogovorih pogovarjala o razmerah na razdeljenem otoku. Medtem ko je po pogovorih Čijov izjavil, da v zvezi z Denktaševimi zahtevami o priznanju samooklicane turške republike Ciper "ni optimist", pa je Miller razmere ocenil kot "zelo resne".
Jelcin zahteval nove predloge parlamenta za sestavo vlade
02. 04. 1998 17.48
Ruski predsednik Boris Jelcin je od parlamenta danes zahteval nove predloge za sestavo prihodnje vlade, da bi razrešili politično krizo v Rusiji, so sporočili iz Kremlja. To je Jelcin predlagal na srečanju s predsednikoma obeh domov parlamenta v rezidenci Rus kakih sto kilometrov severozahodno od Moskve. S tem namenom so za torek sklicali okroglo mizo, na katero so povabljeni predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti. Predsednika dume in sveta federacije je Jelcin sprejel na pogovor o odpravi politične krize v Rusiji po odstavitvi vlade Viktorja Černomirdina, potem ko je duma zagrozila, da ne bo potrdila malodane neznanega 35-letnika Sergeja Kirijenka za novega premiera.
Odprtje ministrskega srečanja G8 o energetiki v Moskvi
01. 04. 1998 18.33
Sergej Kirijenko, ki opravlja dolžnosti ruskega premiera, je v Moskvi danes slovesno odprl srečanje ministrov za energetiko sedmerice gospodarsko najrazvitejših držav in Rusije pred majskim vrhunskim srečanjem v angleškem Birminghamu.
Primakov in Zadornov vnovič zunanji in finančni minister
31. 03. 1998 16.24
Ruski predsednik Boris Jelcin je z današnjim odlokom vnovič imenoval Jevgenija Primakova za vodjo ruske diplomacije in Mihaila Zadornova za finančnega ministra, poroča agencija Interfax.
Jelcin imenoval začasnega notranjega ministra
30. 03. 1998 12.43
Ruski predsednik Boris Jelcin je za začasnega notranjega ministra imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Sergeja Stepašina.
20. svetovni izvoznik je Rusija
30. 03. 1998 12.30
Rusija je šele 20. največji izvoznik blaga na svetu, po uvozu se uvršča na 24. mesto, medtem ko je glede na uvoz storitev na 19. mestu, navaja Svetovna trgovinska organizacija (WTO) v nedavnem poročilu o rezultatih za minulo in obetih za letošnje leto. Nobena nekdanja sovjetska republika se ni uvrstila med prvih trideset največjih trgovskih držav na svetu. Rusija je minulo leto ustvarila za 65,7 milijarde izvoza - pri tem je izključen izvoz v države Skupnosti neodvisnih držav in območja Baltika -, medtem ko je uvoz dosegel 48 milijard dolarjev. Ob vključitvi podatkov o trgovini z državami SND in baltskega območja se ruski izvoz in uvoz znatno povečata na 86,6 oziroma 65,7 milijarde dolarjev. Za primerjavo - ZDA so preteklo leto izvozile za 688,9 ter uvozile za 899,2 milijarde dolarjev. Po podatkih WTO je bil ruski uvoz v letu 1997 večji za 11 milijard dolarjev, obenem pa je bil izvoz manjši za pet milijard dolarjev.
Ruski komunisti namerevajo zavrniti Kirijenka
30. 03. 1998 07.30
Vodja ruske komunistične stranke Genadij Zjuganov je včeraj za tiskovno agencijo Interfax poudaril, da ruski komunisti nameravajo zavrniti kandidaturo Sergeja Kirijenka, ki ga je predsednik Boris Jelcin predlagal za predsednika vlade. O kandidaturi Kirijenka bo duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, predvidoma razpravljala v petek.
Černomirdin bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 2000
28. 03. 1998 12.41
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin namerava kandidirati na predsedniških volitvah leta 2000. Černomirdin je to dejal v pogovoru za rusko televizijo ORT. Predsednik Boris Jelcin je v ponedeljek Černomirdina odstavil s položaja premiera, da "bi se lahko bolje pripravil na volitve leta 2000".
Ruski predsednik določil prednostne naloge nove vlade
27. 03. 1998 17.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes zagotovil podporo Sergeju Kirijenku na položaju premiera in začrtal prednostne naloge nove ruske vlade. V radijskem nagovoru, posvečenem preoblikovanju kabineta, je Jelcin poudaril, da Kirijenko "ne sme izgubljati časa" in se mora najprej lotiti težav na socialnem področju, se dotakniti vprašanja zaostalih plač v državnem sektorju in reform na vojaškem ter administrativnem področju. Sergej Kirijenko, ki opravlja dolžnosti ruskega premiera, se je davi sicer že vselil v pisarno nekdanjega premiera Viktorja Černomirdina. Kirijenko ima v tem času vrsto delovnih srečanj s člani kabineta in poslanci parlamenta. Kot je danes povedal tiskovni predstavnik vlade Igor Šabdurasulov, naj bi osrednjo pozornost pogovorov namenili normalizaciji položaja na socialnem in gospodarskem področju. Kirijenko naj bi se danes sešel s predsednikom poslanske skupine Jabloko v dumi Grigorijem Javlinskijem, in z vodjo poslanske skupine Naš dom Rusija v dumi Aleksandrom Šohinom.
Jelcin ne loči novinarske konference od srečanja na vrhu
27. 03. 1998 09.55
Ruski predsednik Boris Jelcin je v četrtek, ob začetku srečanja na vrhu s francoskim kolego Jacquesom Chiracom in nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, zagrešil "lapsus linguae", ko je, namesto da bi otvoril srečanje, razglasil, da "odpira novinarsko konferenco" in zbrane novinarje spodbudil k vprašanjem. Tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je predsednika diskretno opomnil, da otvarja pogovore in ne srečanja z novinarji. Jastržembski je moral v zadnjem času ob podobnih nerodnostih ruskega predsednika že večkrat posredovati, splošno znano pa je tudi, da svetovni tisk budno spremlja Jelcinove nastope v pričakovanju vsake, tudi najmanjše napake ruskega predsednika.
Albrightova: Jelcin obvladuje razmere v državi
24. 03. 1998 16.08
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je danes v Rimu ocenila, da ruski predsednik Boris Jelcin po odstavitvi vlade obvladuje razmere v državi. Albrightova je na skupni novinarski konferenci z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem namreč dejala, da "ima Jelcin vse niti v rokah" in je kot demokratično izvoljeni predsednik imel pravico, da spremeni vlado. Povedala je tudi, da bodo ZDA tudi v prihodnje opazovale razmere v Rusiji in da bodo ohranile dobre stike z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, s katerim se bo sestala nocoj v Bonnu. Albrightova je v Rim prispela davi, popoldne pa bo že odpotovala v Bonn, kjer se bo jutri udeležila sestanka kontaktne skupine.
Primakov in Sergejev tudi v novi ruski vladi?
24. 03. 1998 16.04
Ruski predsednik Boris Jelcin namerava po poročanju agencije Interfax v novi vladi obdržati zunanjega in obrambnega ministra Jevgenija Primakova in Igorja Sergejeva. Agencija sklepa, da bo Jelcin obdržal omenjena ministra, ker je na sestanku z vodstvom predsedniške administracije pohvalil njuno delo. Sergej Kirijenko, ki opravlja dolžnosti ruskega premiera, je danes že začel posvetovanja o oblikovanju nove vlade. Kot poročajo ruski mediji, se bo Kirijenko srečal s predsednikoma obeh domov parlamenta, vodji poslanskih skupin, predstavniki pokrajin in odstavljenimi ministri. Jelcin mu je dal za sestavo vlade teden dni časa. Televizija NTV je ocenila, da bi lahko bila prva imena novih ministrov morda znana že danes.
Jelcin odstavil Černomirdina
23. 03. 1998 14.59
Ruski predsednik Boris Jelcin je v presenečenje mnogih odstavil del ruske vlade, s tem pa tudi premiera Viktorja Černomirdina. Razlog za to dejanje naj bile priprave na predsedniške volitve, ki naj bi se jim Černomirdin posvetil. Začasno naj bi njegovo mesto prevzel Sergej Kirjenko, dosedanji minister za eneregetiko. Jelcin je odstavil tudi Anatolija Čubajsa, prvega podpredsednika in notranjega ministra Anatolija Kulikova.
Černomirdin o odstavitvi
23. 03. 1998 07.17
Dosedanji ruski premier Viktor Černomirdin je danes izjavil, da odstavitev njegove vlade ni nobena katastrofa, temveč nekaj povsem normalnega.
Primakov v Zagrebu
20. 03. 1998 14.03
Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov se bo v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudjmanom in zunanjim ministrom Matem Granićem. Ruski zunanji minister je v Zagreb pripotoval sinoči iz Banjaluke.
Jelcin se je vrnil v Kremelj
20. 03. 1998 13.09
Ruski predsednik Boris Jelcin se je po enotedenskem okrevanju v svoji rezidenci zunaj Moskve vrnil v Kremelj. 67-letni Jelcin se že od torka ni pojavljal v javnosti. Njegov tiskovni predstavnik je še povedal, da se je v rezidenci zdravil zaradi prehlada in akutnega vnetja sapnika.
Ruski zunanji minister na obisku v Sloveniji
20. 03. 1998 11.07
Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov je danes prispel na uradni delovni obisk v Slovenijo. Sestal se bo z Borisom Frlecem, predsednikom države Milanom Kučanom in predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Predviden je podpis protokola o sodelovanju diplomatskih akademij med državama. Pred odhodom Primakova iz Ljubljane bosta s Frlecem imela skupno novinarsko konferenco.