ruski

Černomirdin na pogovorih s turškim predsednikom
15. 12. 1997 09.40
Ruski premier Viktor Černomirdin je davi odpotoval v Turčijo, kjer se bo med dvodnevnim uradnim obiskom sešel s predsednikom države Suleymanom Demirelom, premierom Mesutom Yilmazem in predsednikom parlamenta Hikmetom Cetinom. Černomirdin naj bi med obiskom podpisal več sporazumov, med njimi sporazum o medsebojnem pospeševanju in zaščiti vlaganj in izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.

Ugrabljeno letalo pristalo
10. 12. 1997 12.31
Rusko potniško letalo Iljušin-62, ki so ga trije oboroženi neznanci danes ugrabili na poti z letališča Magadan na ruskem daljnem vzhodu, je kljub zahtevam ugrabiteljev, da pot nadaljuje do Švice, dopoldne pristalo na moskovskem letališču Šeremetjevo 1. Ugrabitelji so že izpustili 48 od 147 potnikov in članov posadke na krovu ugrabljenega letala.

V Braziliji poteka svetovni forum ufologov
10. 12. 1997 08.43
Vsak dan naj bi baje nekje na svetu zunajzemeljska bitja ugrabila najmanj enega človeka. To trdijo organizatorji prvega svetovnega foruma ufologov, ki se je začel v ponedeljek v Braziliji. Cilj konference je, da bi prepričali vlade, naj objavijo vse informacije o obiskih "neznanih letečih predmetov" (NLP). Brazilski ufolog in soorganizator kongresa Claudeir Covo je ob tem povedal: "Ljudje imajo pravico do informaci o NLP. Tudi brazilska vojska skriva veliko dokumentov o obiskih Nezemljanov v amazonskem pragozdu. To želimo spremeniti." Srečanja v brazilskem glavnem mestu Brasilia se bo udeležilo 63 bolj ali manj znanih ufologov, futurologov in pisateljev s petih celin. Po poročilih medijev strokovnjaki z veliko napetostjo pričakujejo nastop Borisa ^orinova, ki je v nekdanji Sovjetski zvezi veljal za najpomembnejšega ufologa. Čorinov bi naj v soboto razkril najnovejša spoznanja in raziskave, ki sta jih na področju NLP izvedla ruska vojska in znanstveniki. Navzoč bo tudi ruski astronavt Aleksander Balandini, ki je med misijo Mir v vesolju videl zunajzemeljske leteče predmete.

Izjemno močan potres na Kamčatki
06. 12. 1997 11.42
Močan potres, ki je danes stresel ruski polotok Kamčatka, je po zadnjih podatkih dosegel kar 8 do 9 stopenj po Richterjevi lestvici, je sporočila tiskovna služba ruskega ministrstva za izredne razmere. Gre za izjemno močan potres. Rušilni potres v Kobeju, ki je zahteval 6000 žrtev, je npr. dosegel 7,2 stopnje po Richterju.

Dan žalosti za umrlimi rudarji
04. 12. 1997 18.47
Ruski predsednik Boris Jelcin je petek razglasil za nacionalni dan žalovanja za 67 rudarji, ki so umrli v eksploziji plina v sibirskem rudniku.

Ruski obrambni minister se je sešel z obrambnimi ministri zveze NATO
03. 12. 1997 10.43
Obrambni ministri zveze NATO so se zgodaj davi v Bruslju sešli z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom. Tema srečanja je krepitev sodelovanja, kot ga predvideva program, sestavljen v okviru stalnega sveta za sodelovanje med stranema. Poudarek bo na razvijanju vojaškega sodelovanja, v tem okviru pa tudi nadaljnja vloga Rusije v Partnerstvu za mir, za kar bo pripravljen poseben program. Strani govorita tudi o prihodnosti mednarodnih enot SFOR v Bosni in Hercegovini, za kar zavezništvo, ki silam poveljuje, še ni sprejelo dokončne odločitve.

Jelcin na Švedskem
02. 12. 1997 13.29
Ruski predsednik Boris Jelcin je davi odpotoval iz Moskve na tridnevni uradni obisk na Švedsko. To je prvi obisk kakega ruskega voditelja v tej skandinavski državi po obisku ruskega carja Nikolaja II. leta 1909.>br> Ruski predsednik bo med pogovori s švedskim premierom Goeranom Perssonom ter nato v švedskem parlamentu predstavil ruske predloge o zagotovitvi varnosti v baltskih državah. Sešel se bo tudi s švedskimi poslovneži in z njimi razpravljal o okrepitvi gospodarskih odnosov med Rusijo in Švedsko.

Jelcin napoveduje spremembe v ruski vladi
28. 11. 1997 12.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes ostro kritiziral gospodarsko politiko ruske vlade in ne izključuje nadaljnjih sprememb znotraj nje.

Jelcin za januar napovedal obisk v Čečeniji
28. 11. 1997 11.15
Ruski predsednik Boris Jelcin je za januar prihodnje leto napovedal svoj obisk v Čečeniji. Kot je danes sporočila tiskovna služba Kremlja, niti datum niti program tega obiska še nista določena.

S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.

Tesnejše sodelovanje med Rusijo in Finsko
27. 11. 1997 11.19
Ruski predsednik Boris Jelcin se je na srečanju s finskim kolegom Marttijem Ahtisaarijem danes v Kremlju zavzel za tesnejše sodelovanje med sosednjima državama.

Černomirdin zaključil obisk v Vietnamu
27. 11. 1997 09.47
Ruski ministrski predsednik Viktor Černomirdin je zaključil tridnevni obisk v Vietnamu in odpotoval v Moskvo. Med obiskom se je Černomirdin sestal z ministrskim predsednikom Pan Van Kajem, vodjo Komunistične partije Do Muoijem in predsednikom Tran Duk Luongom, kateremu je predal vabilo ruskega predsednika Borisa Jelcina, naj obišče Moskvo. Černomirdin je sodeloval tudi v medvladnih pogovorih o krepitvi dvostranskega trgovinskega, gospodarskega in vojaškega sodelovanja in o vprašanju vietnamskega dolga Rusiji.

Jelcin ne bo dopustil zrušenja Čubajsa
25. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik <b>Boris Jelcin</b> je danes zagotovil, da ne bo dopustil zrušenja podpredsednika vlade <b>Anatolija Čubajsa</b>, vpletenega v tako imenovano afero o knjigi, saj igra Čubajs po predsednikovih ocenah pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva v Rusiji.

Na srečanju zunanjih ministrov peterice bo razprava potekala o ruskem predlogu za razrešitev iraške krize
19. 11. 1997 13.26
Francosko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da bo zunanji minister Hubert Vedrine drevi odpotoval v Ženevo, kjer se bo s kolegi iz Združenih držav, Velike Britanije in Rusije ponoči srečal na pogovorih o rešitvi iraške krize. Na srečanju bodo ministri proučili iraški odgovor na ruski načrt za rešitev krize. Ruski zunanji minister Primakov je že odpotoval v Ženevo. Pred tem se je o iraški krizi pogovarjal s kitajskim kolegom Qian Qichenom. Iraški tisk pa danes piše, da Bagdad ne bo privolil v nikakršne koncesije v svojih zahtevah do Združenih narodov. Zahteve Iraka so po oceni tiska pravične in legitimne, zato morajo vsa diplomatska prizadevanja in dialog izhajati iz teh zahtev. Najpomembnejša zahteva je ukinitev embarga na izvoz nafte. Ameriška letalonosilka George Washington, ki jo je Bill Clinton kot okrepitev poslal v Zaliv, ne bo do tja priplula pred petkom. V puščavi Negev na jugu Izraela se trenutno urijo elitne ameriške enote, vendar je tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu zanikal, da bi se enote pripravljale na morebitno vojno proti Iraku.

Shell in Gasprom ustanovila skupno podjetje
18. 11. 1997 00.00
Britansko-nizozemska naftna družba Royal Dutch/Shell in ruski Gasprom sta se dogovorila, da bosta ustanovila mešano podjetje za črpanje nafte. Obe podjetji bosta imeli enak lastninski delež in po letu 2003 načrtujejo, da bodo načrpali 25 milijonov ton nafte in plina letno. Prvi skupni projekt je predviden na sibirski ploščadi Zapoljarnoje. Shell in Gasprom sta se poleg tega tudi dogovorila, da bosta skupaj opravljala transport plina in nafte, sodelovala pa tudi pri energetskih projektih v in izven Rusije ter pri razvoju azijskih trgov plina.

Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.

Jelcin odstavil prvega namestnika vodje administracije
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je po korupcijski aferi odstavil prvega namestnika vodje administracije Aleksandra Kazakova. V korupcijsko afero so poleg Kazakova domnevno vpleteni tudi prvi namestnik ruske vlade Anatolij Čubajs in ostali visoki uradniki. V izjavi Kremlja je glede odstavitve Kazakova navedeno le, da bo ta prevzel drugo delo.

Obletnica oktobrske revolucije
07. 11. 1997 00.00
V središču Moskve se je zjutraj zbralo okoli 6000 ljudi, da bi obeležili 80-letnico ruske revolucije. Nosili so rdeče zastave, razdeljeni pa so bili v več skupin. Slišati je bilo vzklike proti ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu in zahteve po ponovni vzpostavitvi socialistične Rusije. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v televizijskem nagovoru ob obletnici oktobrske revolucije ocenil, da je bila revolucija

Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.

Lukašenko odpovedal obisk v Moskvi
02. 10. 1997 00.00
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes odpovedal svoj obisk v dveh ruskih regijah ob meji z Belorusijo, češ da je Kremelj tik pred zdajci obisk preprečil. Iz Moskve naj bi v Minsk ponoči namreč sporočili, da Lukašenko ne more pristati na letališčih v Lipetsku in Jaroslavu, mestih, ki ju je nameraval obiskati. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v zvezi z dogodkom izjavil, da ruske regije same, brez posvetovanja s Kremljem, na obisk ne smejo vabiti tujih šefov držav ali vlad.

Jelcin odpotoval v Nižni Novgorod
02. 10. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes odpotoval na enodnevni delovni obisk v Nižni Novgorod (400 kilometrov vzhodno od Moskve), poročajo ruske agencije. Jelcin naj bi si v mestu ob Volgi ustvaril podobo o gospodarskih reformah v regijah. Pred nekaj dnevi je ruski predsednik v Svetu ruske federacije napovedal okrepljeno vlogo države na področju usmerjanja gospodarskih reform.

Srečanje Jelcin-Prodi
29. 09. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes sešel z italijanskim premierom Romanom Prodijem, ki se mudi na enodnevnem delovnem obisku v Moskvi. Popoldne se bo Prodi sestal tudi z ruskim premierom Viktorjem Černomirdinom; po pričakovanjih naj bi se udeležil tudi podpisa sporazuma med italijanskim avtomobilskim koncernom Fiat in ruskim proizvajalcem avtomobilov OAO GAS.

Glavni računalnik na Miru zopet v okvari
22. 09. 1997 00.00
Predstavnica tiskovnega središča v Centru za upravljanje poletov (CUP) Vera Medvedkova je sporočila, da je davi ob 3.30 po srednjeevropskem času odpovedal glavni računalnik na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir. Zaradi okvare se ustavljajo obračalni motorji postaje. Napako bodo skušali odpraviti še danes, dodaja predstavnica CUP. Gre za tretjo zaporedno okvaro računalnika na Miru ta mesec oziroma peto v zadnjih dveh mesecih. Zaradi odključitve obračalnih motorjev ne morejo zadrževati sončnih celic postaje v prisojni legi, je sporočila zasebna ruska televizijska hiša NTV.

Gore in Černomirdin začela pogovore
22. 09. 1997 00.00
Ameriški podpredsednik Al Gore in ruski premier Viktor Černomirdin sta v bližini Moskve danes začela politične pogovore, so sporočili z ruske vlade. Sogovornika bosta razpravljala o sodelovanju na področju jedrske varnosti, dvostranskih trgovinskih vprašanjih in sodelovanju pri vesoljskih poletih. Gore in Černomirdin predsedujeta rusko-ameriški komisiji za gospodarsko in tehnološko sodelovanje.