vladna

Vladna kriza v Izraelu

03. 08. 2000 17.29

Izraelski premier Ehud Barak se spopada z novo vladno krizo. Potem ko je iz njegove vlade izstopil vplivni zunanji minister David Levy, so opozicijske stranke v prvem branju izglasovale še predčasne parlamentarne volitve. Levy je odstopil zaradi nestrinjanja s premierom Barakom, ki mu očita, da je na pogajanjih v Camp Davidu Palestincem preveč popuščal.

Zagožen pričakuje normalno delovanje vlade

26. 07. 2000 13.42

Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je na novinarski konferenci poudaril, da je z včerajšnjo odločitvijo DZ zgodba z volilnim sistemom končana: imamo pravne podlage za izvedbo jesenskih volitev, čeprav se je ob tem razdelila vladna koalicija.

Zagožen o razmerah v koaliciji

22. 07. 2000 12.48

SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.

7. vladna seja nič več skrivnost

21. 07. 2000 19.06

Vlada je danes le umaknila oznako zaupnosti iz magnetograma svoje 7. seje pred tednom dni, ki jo je v odsotnosti predsednika vlade vodil Janez Janša. Izpis najbolj vročega dela seje, to je razprave o nastali situaciji v državnem zboru glede ustavnih sprememb, je znova pokazal na morebitno razpoko, ki zeva med partnericama vladajoče koalicije.

Je Slovenija nedemokratična država?

19. 07. 2000 22.02

Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.

Slovenija med prvimi v EU

18. 07. 2000 08.38

Na dvodnevni prvi uradni obisk v Slovenijo je včeraj pozno dopoldne prispel evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Opoldne se je na gradu Strmol sestal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, nato pa obiskal Štanjel in Ajdovščino, kjer si je ogledal s strani Evropske unije sofinancirane projekte. Verheugna spremlja tudi Jaime Garica Lombardero, ki je v generalni direkciji za širitev pri Evropski komisiji pristojen za Slovenijo.

Petrol z izgubo v prvem polletju

15. 07. 2000 16.29

Petrol je po nerevidiranih podatkih v prvih šestih mesecih letos ustvaril 112 milijard tolarjev čistih prihodkov in 100 milijonov čistega dobička. Družba je tako zaradi izjemno visokih nesorazmerij med nabavnimi in prodajnimi cenami motornih bencinov, ki so bila glavni razlog za 965 milijonov izgube v prvem četrtletju, sicer napovedala, da bo v primeru, da se vladna politika oblikovanja cen motornih bencinov ne bo spremenila, izguba v prvem polletju še bistveno večja.

Italijani sprejeli zaščitni zakon

13. 07. 2000 12.29

Italijanska poslanska zbornica je v sklepnem glasovanju potrdila zakon o zaščiti slovenske manjšine. Preden bo stopil v veljavo, ga bo moral potrditi še senat, kjer ima vladna koalicija močnejšo večino, zato bo postopek sprejemanja zakona predvidoma hitrejši. Pričakujejo, da bo zakon uvrščen na dnevni red senata letos jeseni.

Rezultati raziskave Which? Online

12. 07. 2000 16.33

Raziskava Which? Online je pokazala, da kar 15 milijonov Britancev ne namerava uporabljati interneta. Skoraj 5 milijonov med njimi jih namreč meni, da je internet predrag, poleg tega pa so mnenja, da na spletu ne bodo našli ničesar novega, kar bi jim lahko koristilo. Avtorji raziskave menijo, da njeni rezultati opozarjajo na nevarnost polarizacije angleške populacije, ki se bo razdelila na tiste, ki uporabljajo internet in na ostale.

Obravnava zaščitnega zakona za manjšino

12. 07. 2000 13.56

Italijanska poslanska zbornica bo popoldne nadaljevala že večkrat prekinjeno in odloženo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino in zakon predvidoma tudi izglasovala. Razprava se bo začela ob 17.30 z obravnavo pripomb k 11. členu zakona, ki govori o slovenskih šolah v Italiji. Glasovanje o tem členu so prejšnji teden preložili, da je ožji odbor komisije za ustavna vprašanja še enkrat popravil besedilo. Nato bodo na vrsti zaključni govori vodij strank ali poslanskih skupin. Odklonilno stališče Nacionalnega zavezništva do zaščitnega zakona naj bi predstavil predsednik te stranke Gianfranco Fini. Po približno dveh urah razprave naj bi poslanci glasovali o celotnem besedilu zakona. Pričakovati je, da bo vladna večina zbrala dovolj glasov za sprejetje zakona. Nato ga bo moral potrditi še senat, kar naj bi se predvidoma zgodilo jeseni.

Še brez ustavnih sprememb

05. 07. 2000 23.13

Dober teden pred prvim možnim rokom za razpis jesenskih volitev - ta rok je 16. julija - je danes v vodo padla še ena priložnost za hitro rešitev zagat z volilnim sistemom. V iskanje možnih rešitev za uzakonitev novega volilnega sistema še pred letošnjimi rednimi parlamentarnimi volitvami se je s predlogom za spremembo 90. člena ustave in predlogom zakona o izvedbi referenduma o volilnem sistemu vključil tudi minister brez listnice za zakonodajo Tone Jerovšek oziroma vladna služba za zakonodajo. Komisija za volilni sistem je namreč zavrnila predlog skupine poslancev, da bi proporcionalni volilni sistem vključili v ustavo. Najbolj verjeten izhod iz sedanjega položaja je tako zakonodajni referendum, na katerem bi volilci izbirali med večinskim na eni in popravljenim proporcionalnim sistemom na drugi strani.

Sprejet predlog spremembe ustave

05. 07. 2000 10.28

Hrvaška vlada je soglasno sprejela predlog spremembe hrvaške ustave, ki sta ga uskladili delovna skupina hrvaškega predsednika Stipeta Mesića in vladna delovna skupina. Po sprejetih načelih ustavnih sprememb bodo omejili nekatere pristojnosti predsednika države ter povečali vlogo vlade in sabora. Predsedniške pristojnosti bodo omejili tako, da bodo pri vseh pomembnejših odločitvah potrebni sopodpis premiera in posvetovanja s predsednikom sabora. Položaj vlade pa se bo okrepil s tem, ko bo dobila večjo odgovornost v zunanji in notranji politiki ter pri razvoju gospodarstva in javnih služb. Vlada je sprejela tudi predlog Mesićeve delovne skupine, da nacionalnih manjšin, tudi slovenske, ki živijo na Hrvaškem, ne bodo posamično navajali v preambuli hrvaške ustave.

Privatizacija največje bolgarske banke

01. 07. 2000 17.25

Kljub nekaterim ostrim kritikam se je bolgarska agencija za privatizacijo državnih bank odločila, da bo največjo bolgarsko poslovno banko Bulbank prodala bančnemu konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito Italiano iz Genove in münchenska finančna ustanova Allianz.

Višja cena bencina

27. 06. 2000 09.04

Na bencinskih črpalkah po Sloveniji so se danes opolnoči, zaradi višanja cen surove nafte in njenih derivatov na svetovnih trgih, motorni bencini znova podražili. To je že tretji dvig drobnoprodajnih cen osvinčenih in neosvinčenih motornih bencinov, odkar je 4. aprila začela veljati vladna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov. Nova cena litra najbolj prodajanega, neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina je 153 tolarjev, liter osvinčenega 98-oktanskega supra pa stane nekaj več kot 166 tolarjev.

Zaščitni zakon v italijanskem parlamentu

26. 06. 2000 17.38

Zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji je na dnevnem redu zasedanja poslanske zbornice, ki se bo začelo jutri popoldne. Zakon, ki je v pripravi že desetletja, je bil v zadnjih mesecih že večkrat na vrsti za obravnavo, a so razpravo o njem vsakokrat odložili - nazadnje konec marca, tik pred začetkom vladne krize v Italiji.

LDS ob dnevu državnosti

25. 06. 2000 18.12

Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je ob dnevu državnosti danes pripravila strankino tradicionalno vsakoletno praznovanje, ki je potekalo v Sevnici oziroma na sevniškem gradu. Na srečanju se je zbralo precej vodilnih predstavnikov LDS, slavnostni govornik pa je bil predsednik stranke Janez Drnovšek, ki je poudaril, da gre tokrat prvič po osmih letih samo za praznovanje stranke, ki ni več vladna stranka. Po njegovih besedah so gospodarski rezultati, ki jih je po tem obdobju za seboj pustila LDS, izredno dobri, saj so zapustili pet odstotno gospodarsko rast, ki se nadaljuje tudi v tem letu, pa tudi vrsta drugih kazateljev je dobrih.

Slovesnost SLS+SKD in SDS ob dnevu državnosti

24. 06. 2000 11.59

SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS sta včeraj zvečer na Jančah organizirali slovesnost ob dnevu državnosti. S proslavo in kresovanjem so obeležili deseto obletnico prve demokratične slovenske vlade in deveto obletnico samostojne države Slovenije. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila predsednik SLS+SKD Franc Zagožen in podpredsednik SDS Milan Zver.

Konec vladne krize v Izraelu

22. 06. 2000 18.44

Danes se je v Izraelu končala vladna kriza. Le 40 minut pred iztekom roka so štirje ministri skrajno ortodoksne stranke Šas umaknili ponujene odstope. Barak je ob tem izrazil zadovoljstvo in dejal, da verjame, da je nadaljnje sodelovanje stranke Šas v vladi pomembno za narodno enotnost in izzive, ki čakajo državo.

Naraščajoča inflacija v Italiji

22. 06. 2000 17.39

V sredo objavljeni podatki italijanskega statističnega urada o stopnji inflacije so v Italiji povzročili veliko razburjenje. Statistični urad je namreč obelodanil, da se je v največjih italijanskih mestih inflacija maja povzpela na 2,7 odstotka, s tem pa razblinila vladna upanja, da bodo njeni ukrepi pripomogli k umiritvi rasti cen. Po navedbah analitikov gre rast cen v Italiji pripisati predvsem rasti cen bencina, ki so dosegle rekordno vrednost.

Kučan o trenutnih razmerah

22. 06. 2000 17.03

Pred dnevom državnosti je predsednik države Milan Kučan sklical novinarsko konferenco za domače in tuje novinarje. Opravil je nekakšno inventuro doseženega v zadnjih devetih letih, odkar je Slovenija samostojna. Predsednik države je komentiral tudi dogajanje po izvolitvi nove vlade.

Strokovnjaki o razbitju Microsofta

12. 06. 2000 11.55

Revija Computerworld je med 100 strokovnjaki s področja informacijske tehnologije izbrala vzorec in raziskala, kaj menijo o možnem razbitju Microsofta na dva dela. Skoraj vsi menijo, da je Microsoft potrebno zaradi kršenja protimonopolnega zakona kaznovati, vendar pa zastopajo različna stališča, ali je razbitje podjetja res primerna kazen.

Pripravljen kompromis z Microsoftom?

09. 06. 2000 09.28

Vodja protimonopolnega oddelka pri ameriškem pravosodnem ministrstvu Joel Klein je dejal, da je vladna stran pripravljena na kompromisno rešitev, ki bi ohranila enoten Microsoft, vendar bi moralo podjetje korenito spremeniti svoje poslovne navade. Medtem ko je Klein izrazil pripravljenost na pogajanja o izvensodni poravnavi, pa je tiskovni predstavnik Microsofta Jim Cullinan vztrajal, da se bo Microsoft pogajal le, če bo lahko ohranil svobodo pri inovacijah in celovitosti svojih izdelkov.

Prva seja nove vlade danes popoldne

08. 06. 2000 12.35

Predsednik vlade Andrej Bajuk se je dopoldne sešel na delovnem sestanku z novoimenovanimi ministri, kjer so se dogovorili za sklic konstitutivne seje vlade, ki bo danes ob 15. uri v prostorih vlade na Gregorčičevi. Na seji bodo imenovali generalnega sekretarja vlade, oblikovali ključna vladna delovna telesa ter se pogovorili o nadaljnjem delovanju vlade.

Slovenija ima novo vlado

08. 06. 2000 09.39

Državni zbor je včeraj v drugem krogu potrdil listo 17 ministrskih kandidatov, ki jo je enako kot v prvem krogu v državni zbor 1. junija predložil predsednik vlade Andrej Bajuk. S tem se je končala dvomesečna vladna kriza, ki je nastopila potem, ko je parlament 8. aprila izglasoval nezaupnico Drnovškovi vladi. Prehodna vlada, v kateri so ministri iz vrst združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter SDS, tako nadomešča koalicijsko vlado LDS, SLS in DeSUS pod vodstvom Janeza Drnovška. Izmed 18 članov vlade, skupaj s premierom, jih je osem članov združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, pet je članov SDS, pet pa nestrankarskih kandidatov. Omenjen vladni kabinet, ki bo vodil državo do rednih jesenskih volitev, v prvem krogu volitev ni dobil ustrezne podpore, saj je zanjo glasovalo 45 poslancev, prav tako 45 pa jih je bilo proti. Poleg predlagateljev nove vlade iz vrst pomladnih strank so novo vlado podprli poslanki Eda Okretič-Salmič (neodvisna poslanka, nekdaj DeSUS) ter Polonca Dobrajc (neodvisna poslanka, nekdaj SNS). Proti imenovanju vlade so glasovali poslanci LDS, ZLSD, DeSUS in SNS.

Zakon o ''prisluškovanju'' na internetu

07. 06. 2000 21.47

V britanskem parlamentu je v obravnavi zakon, ki bi državni tajni policiji MI5 omogočil >>prisluškovanje<< na internetu brez potrebnega dovoljenja sodišča za vsak sumljiv primer. Poleg tega bi sistemski administratorji na zahtevo MI5 morali predati zaupne dokumente podjetja, ne da bi o tem smeli obvestiti nadrejene. Nasprotniki spornega zakona menijo, da ima predlagana vladna poteza preveč pomanjkljivosti. Oskrba MI5 z dovolj zmogljivimi telekomunikacijskimi povezavami bi bila občutno dražja kot je predvideno (30 milijonov funtov), poleg tega pa zakon ne predvideva, kdo bi povrnil poslovno škodo, če bi zaupne informacije slučajno pricurljale v neprave roke. Glavna pomanjkljivost zakona pa je, da bi močno znižal zaupanje v poslovanje preko interneta, tako s strani gospodarstva kot tujih investitorjev.

Tožilci vztrajajo pri delitvi Microsofta

06. 06. 2000 11.25

Ameriško zvezno pravosodno ministrstvo in 17 zveznih držav še vedno zahtevajo razbitje Microsofta na dva dela kot primerno kazen za kršenje protimonopolnih zakonov. Vladna stran je v odgovoru na mnenje Microsoftovih odvetnikov privolila le v ''kozmetične'' spremembe, pri bistvu predlagane kazni pa vztraja. Zvezni sodnik Thomas Penfield Jackson je 3. aprila ugotovil, da je Microsoft kršil protimonopolne zakone z izsiljevalskimi poslovnimi potezami, ter pravosodnemu ministrstvu in 19 zveznim državam naročil, da predlagajo najprimernejšo kazen. Tožniki so predlog podali že pred dvema tednoma, Microsoft je nanj odgovoril z zahtevami po manj drastičnih ukrepih, kot je razbitje na podjetje za izdelavo operacijskih sistemov in podjetje za druge aplikacije.

Vladna kriza povečuje tveganje

06. 06. 2000 08.01

V vzhodnoevropski regiji Slovenija po oceni bonitetne hiše Dun & Bradstreet tudi v maju po ratingu tveganja zaseda skupaj z Madžarsko vodilno mesto. Indikator tveganja, ki znaša DB3a, ne kaže navzdol, navaja v poročilu Dun & Bradstreet, vendar pa je majsko poročilo znatno manj optimistično kot v predhodnih mesecih, v njem pa je zapisanih kar nekaj težav, s katerimi se sooča Slovenija. Med drugim omenjena bonitetna hiša poudarja vladno krizo v Sloveniji, ki ne bo pripomogla k hitrejšemu vključevanju v EU.

Začetek pogajanj na Filipinih

29. 05. 2000 14.55

V filipinskem mestu Bandang so se začeli pogovori med vladnimi predstavniki in islamskimi uporniki o izpustitvi 20 talcev, ki jih uporniki zadržujejo že več kot mesec dni.

Tujina za čimprejšnje volitve

25. 05. 2000 15.00

Evropska unija, katere odzivi na vladno krizo v Sloveniji so zelo ostri, nam ponuja jasen odgovor na razplet krize, in sicer čimprejšnje volitve, poudarja v današnjem sporočilu za javnost poslanski klub LDS.

Verheugen o političnih razmerah v Sloveniji

24. 05. 2000 16.54

Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen upa na kar najhitrejšo razrešitev političnega položaja v Sloveniji, da se bodo priprave za članstvo v Evropski uniji lahko nadaljevale s polno hitrostjo in v najboljših pogojih. Tako je po včerajšnjih izjavah Jaimeja Garcie Lombardera, v Evropski komisiji pristojnega za Slovenijo, da je zaradi vladne krize država izgubila dragoceni čas v pripravah na EU, Verheugnovo stališče do vprašanja danes pojasnil komisarjev tiskovni predstavnik Jean Christophe Filori.