trst
Prešernove pesmi na zgoščenki
19. 09. 2000 00.00
Nacionalni radio je v sodelovanju z RAI - Radiom Trst v jubilejnem letu pripravil niz 24 radijskih iger, v katerih je na podlagi romana Neiztrohnjeno srce
Haider - nepovabljen gost
18. 09. 2000 00.00
Iz urada koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so danes zanikali poročila medijev, po katerih naj bi se Haider povsem nepričakovano, nenapovedano in tudi brez vabila udeležil osrednje slovesnosti ob 170-letnici
Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Eksplozija v Trstu delo levičarskih skrajnežev
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba, ki pa ni povzročila večje gmotne škode.
Eksplozija bombe na sedežu Srednjeevropske pobude
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba. Kot je poročal Radio Trst A, ostaja dogodek še zavit v preiskovalno tajnost, doslej pa ni še nihče prevzel odgovornosti za to dejanje.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Na Dragi 2000 o pomenu sprave
03. 09. 2000 00.00
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je dopoldne potekalo predzadnje predavanje v okviru letošnjih 35. študijskih dnevov Draga 2000. O temi sprava, proces osvobajanja in znamenje poguma, je govoril teolog Tone Jamnik, urednik revije Tretji dan in ravnatelj Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Edinost o pismu Illyju
29. 08. 2000 00.00
Družbenopolitična organizacija Edinost iz Trsta se je odzvalo na pismo, ki ga je ljubljanska županja Vika Potočnik v petek naslovila na tržaškega kolega Riccarda Illyja in v katerem je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, ki naj bi bilo novembra v Trstu, preprečil.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
XV. Film Video Monitor
25. 07. 2000 11.59
Od 25. do 28. oktobra bo v italijanski Gorici potekal XV. Film Video Monitor, predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije. Ob petnajstletnici delovanja bo novost predstavitev tudi italijanske filmske produkcije. Prireditev organizira goriški Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil senator Darko Bratina, tedaj priznani filmski kritik, sociolog in profesor na tržaški univerzi. V njegov spomin bodo tudi letos podelili nagrado Darko Bratina ? Poklon viziji.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Razstava o cesarici Elizabeti
18. 07. 2000 10.11
Tržaške mestne oblasti so na gradu Miramare v sodelovanju z dunajskim Dvornim in državnim arhivom in dunajskim Muzejem umetnostne zgodovine pripravile razstavo, posvečeno avstrijski cesarici Elizabeti. Razstava z naslovom Elizabeta in stoletje Habsburžanov bo na ogled do januarja 2001. Na njej bodo razstavljeni dokumenti, slike in osebni predmeti priljubljene cesarice Sisi, namen razstave pa je po besedah organizatorjev med drugim predstaviti tudi manj znana dejstva o cesarici. V palači Constanzi v Trstu bo do 15. oktobra še ena razstava o Habsburžanih v mestu z naslovom Fotografije nekega imperija. Obiskovalci si bodo lahko ogledali fotografije, nastale med letoma 1848 in 1916.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino
17. 07. 2000 18.32
Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je danes sklical tiskovno konferenco z namenom novinarjem razložiti vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je prejšnji teden sprejela italijanska poslanska zbornica. Za to se je odločil, ker je ugotovil, da je poročanje mnogih časnikarjev izraz popolnega nepoznavanja problematike in da za nekatere tržaške kroge zaščitni zakon vnaša strah vzbujajoče privilegije.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Literarna natečaja
14. 07. 2000 21.32
Tržaška revija Mladika razpisuje 29. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Mohorjeva družba iz Celovca pa je razpisala literarno delavnico, ki bo septembra v Libučah na Koroškem. Rokopise za literarni natečaj Mladike je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih do 15. decembra. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa morajo biti zaprti v kuverti. Teksti v prozi ne smejo presegati več kot deset strani, ciklus poezije pa lahko predstavlja samo izbor najboljših pesmi. dela bo pregledala petčlanska komisija, nagrajena dela pa bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija menila, da so primerna za objavo. Celovška Mohorjeva družba, Katoliška mladina, Katoliška prosveta in Galerija Falke bodo 16. septembra v Libučah pri Celovcu priredili enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev. Iz tam nastalih besedil bodo v improvizirani knjižni izdaji izdali zbornik.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
Odzivi na zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Rudi Pavšič in Sergij Pahor, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, sta se pozitivno odzvala na sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici.
Zasedanje skupnega odbora
12. 07. 2000 12.37
V prostorih slovenskega parlamenta se je dopoldne začelo dvodnevno peto zasedanje skupnega odbora slovenskega in Evropskega parlamenta. Poslanci, ki so se jim pridružili tudi predstavniki slovenske vlade na čelu z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in Eric van der Linden, bodo med drugim pregledali izvajanje slovenskih zavez pri vključevanju v EU ter stanje v pogajanjih, v razpravi pa bodo po pričakovanjih največ pozornosti deležne tri teme: denacionalizacija, sodni zaostanki in reforma javne uprave. Jutri bo odbor zasedal v Kopru, kjer bo podrobneje razpravljal o transportni politiki in vlogi Slovenije v transevropski mreži ter sodelovanju med lukama Trst in Koper.
100-letnica ustanovitve društva Slovenec
23. 06. 2000 10.22
V parku Hribenca v Zabrežcu pri Borštu v občini Dolina pri Trstu je bila sinoči ena od večjih prireditev ob 100-letnici ustanovitve prosvetnega društva Slovenec z naslovom Literarni večer ob kresu.
Slovenci izgubili s Hrvati
23. 06. 2000 08.30
Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v prijateljskem srečanju v Latisani izgubila s Hrvaško z 59:89 (28:36).
Sprejem za prijatelje Slovenije v Trstu
21. 06. 2000 09.11
Generalna konzulica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan je sinoči v Trstu ob bližajočem se dnevu državnosti priredila tradicionalni sprejem, na katerem se je zbralo veliko prijateljev Slovenije, diplomatskih predstavnikov tujih držav v Trstu, predstavnikov slovenske manjšine, predstavnikov javnega in političnega življenja ter kulturnikov in predstavnikov verskega življenja v Furlaniji Julijski krajini. Sprejema ob dnevu državnosti Republike Slovenije so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik dežele FJk Miloš Budin, tržaški župan Riccardo Illy in vsi slovenski župani s Tržaškega, Goriške in Beneške Slovenije.
Razstava italijanskega kiparja Mascherinija
18. 06. 2000 16.28
V likovni galeriji Umetnostnega in kulturnega centra Skerk v Trnovci na tržaškem Krasu na domačiji odvetnika Jožeta Skerka in slikarke Zore Koren Skerk so odprli spominsko razstavo z naslovom Mascherini-Zgodovina, mit in narava. Gre za pregledno razstavo risb in skulptur enega največjih italijanskih kiparjev prejšnjega stoletja Marcella Macherinija. Rodil se je leta 1906 v Vidmu, skoraj vse življenje je živel in delal v Trstu, umrl pa je leta 1983 v Padovi. V likovni galeriji Skerk je razstavljenih 41 kipov in plastik srednjih in manjših dimenzij ter številne risbe, 11 Mascherinijevih večjih kipov pa je razstavljenih v parku okrog Skerkove domačije.
O odnosih med Italijani in slovensko manjšino
18. 06. 2000 12.23
Občina Trst bo jutri priredila posvet o sožitju in odnosih med Italijani in slovensko manjšino. Posvet z naslovom Italijani in Slovenci: Dve avtohtoni etnični skupnosti v službi Trsta in Furlanije-Julijske krajine bo vodil tržaški podžupan Roberto Damiani. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), Slovence pozivata, naj se množično udeležijo posveta; ta bo potekal na nekdanji Pomorski postaji v Trstu, začel pa se bo ob 17.30.
Najnovejši slovenski filmi v Trstu
16. 06. 2000 19.08
Že tretje leto zapored bo v art kinu Alcione v Trstu v torek in sredo, 20. in 21. junija, potekala predstavitev slovenskih filmov. V italijanskem prevodu bodo predstavili celovečerne filme V leru Janeza Burgerja, Porno film Damjana Kozoleta in Jebiga Mihe Hočevarja. Predvsem otrokom slovenske manjšine pa bo namenjen film Nepopisan list Janeta Kavčiča. Organizatorja prireditve sta Filmski sklad Republike Slovenije in klub Anthares, pokrovitelj prireditve pa slovenski konzulat v Trstu.
Protest društva Edinost
05. 06. 2000 12.03
Družbeno-politično društvo Edinost iz Trsta je včeraj med 126. rednim mesečnim protestnim zborovanjem na predsednika deželnega sveta naslovilo poziv, naj odločno, uradno in javno obsodi odstranitev začasnega napisa v manjšinskih jezikih, ki ga je društvo pritrdilo na pročelje zgradbe deželnega sveta, so sporočili iz društva.
Univerza tudi na Primorskem?
02. 06. 2000 20.21
Primorski poslanci v državnem zboru so danes podpisali memorandum o univerzi na Primorskem, v katerem DZ predlagajo, naj podpre nastanek novih fakultet in s tem univerze tudi na Primorskem, tako, da za to v prihodnjih letih nameni posebna sredstva iz proračuna, sta sporočila poslanca DZ Eda Okretič-Salmič in Mario Gasparini.